Portal članov
Portal organizatorjev
Register in licence
Stanje licenčnih točk
Iskalnik izvajalcev v ZBN
Obrazci

Nasilje na delovnem mestu

Predstavitev

V izhodišču problematike nasilja na delovnem mestu je potrebno najprej ustrezno definirati moteče oziroma neprimerno dejanje, saj je od te opredelitve odvisna nadaljnja obravnava.

Če je šlo za dejanje, kjer še ni prišlo do zlorabe moči, uporabe nasilnih sredstev in so vpleteni približno enaki v osebni, položajni ali družbeni moči (na primer sodelavci enake izobrazbene ravni oz. na enakem položaju v hierarhiji), govorimo o konfliktu. Zanj je značilno, da so vpleteni soodgovorni za njegov nastanek, a hkrati tudi za njegovo reševanje in zato zunanja intervencija sodelavcev ali vodstva ni vedno potrebna. V primeru konflikta so pristopi, ki so konstruktivni in lahko vodijo v rešitev problema: dialog, popuščanje, iskanje kompromisa, posredovanje tretje osebe, timsko reševanje, mediacija, supervizija idr. Pri vseh teh pristopih si vpleteni v konflikt aktivno prizadevajo za razrešitev problema.

Če pa gre za dogodek, v katerem je eden od vpletenih uporabil silo za dosego svojega cilja ali interesa ter zlorabil svojo osebno / položajno / skupinsko premoč, drugi vpleteni pa je utrpel fizično, čustveno-psihološko, socialno ali materialno škodo in je v odnosu šibkejši subjekt, pa govorimo o nasilju. Ko zaznamo zlorabo moči in uporabo nasilnih dejanj, pa je potrebno v nasilje poseči, ga ustaviti in oškodovano osebo zaščititi. Nikakor ne smemo odgovornosti za ustavitev nasilja prelagati na žrtev, saj sama praviloma zaradi asimetrije v moči in poškodbe, ki jo je utrpela, nasilja ne zmore ustaviti. Zunanja intervencija v zaznano nasilno dejanje je torej nujna!

Pri obravnavi nasilja na delovnem mestu praviloma sledimo naslednjim korakom:

  • ustavitev nasilja,
  • pomoč žrtvi (zdravstvena, psihološka in socialna) ter njena zaščita,
  • ukrepi za preprečevanje ponovitve nasilja in zagotovitev varnosti,
  • ločeni pogovori z žrtvijo, povzročiteljem in opazovalci nasilnega dejanja (osvetlitev dogodka, razlogi za nasilje, dejavniki tveganja),
  • zapis dogodka, dokumentiranje, prijava nasilja,
  • timska obravnava (analiza dogajanja, načrt pomoči ter nadaljnjega preprečevanja nasilja),
  • neformalno in formalno ukrepanje,
  • sankcioniranje nasilja,
  • nadaljnje preprečevanje nasilja (evalviranje dosedanje prakse, sprejem dogovorov, pravil, ozaveščanje, izobraževanje, jasna sporočila vodstva o nesprejemljivosti nasilja).

Za vse zaposlene v zdravstvu pa velja:
Vedno ukrepajmo, ko se srečamo z nasilno komunikacijo na delovnem mestu!

Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi je v letu 2004 pripravila Protokol – pomoč zaposlenim v ZN (shemo) ob zaznavi nasilja nad zaposlenimi v zdravstveni negi. S pripravo protokola se je odzvala na ugotovitve iz raziskave iz leta 1999, da medicinske sestre o izkušnji z nasiljem največkrat povejo kolegicam, saj jim najbolj zaupajo.
Protokol so pripravili: Monika Ažman, Irena Špela Cvetežar, Darinka Klemenc, Doroteja Lešnik Mugnaioni, mag. Sonja Robnik.

Po spremembi delovnopravne zakonodaje v letu 2007 in Kazenskega zakonika, ki je inkriminiral šikaniranje na delovnem mestu v letu 2008, se je v Sloveniji oblikovala pravna podlaga za sistematično preprečevanje in ukrepanje ob zaznavi nasilja – predvsem nadlegovanja in trpinčenja – na delovnem mestu. Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi (v nadaljevanju Delovna skupina) se je zato v letu 2010 odločila, da multiprofesionalno, s pomočjo zunanjih strokovnjakinj in strokovnjakov ter Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, pripravi protokole za obravnavo nasilja na delovnih mestih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Nastala sta naslednja protokola za obravnavo nasilnih dejanj:

Protokola smo v Delovni skupini oblikovali tako, da so jih člani in članice Zbornice – Zveze lahko uporabljali na svojih delovnih mestih v obliki posterja ali zloženke. Objavljeni so bili v Utripu, št. 11/2010.
Protokola so pripravili: Monika Ažman, Irena Špela Cvetežar, Doroteja Lešnik Mugnaioni, Nataša Majcan, Veronika Pretnar Kunstek, mag. Sonja Robnik in Janez Turuk.

Za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu pa so poleg protokola nastala naslednja gradiva:

Načela, ki jim je Delovna skupina pri oblikovanju protokolov sledila, so bila:

  • Pri obravnavi nasilja je treba vedno zaščititi žrtev in nasilje takoj ustaviti.
  • Vsa vedenja, tudi nasilna, izbiramo sami, zato smo zanje tudi sami odgovorni.
  • Pri ukrepanju ob nasilnih dejanjih na delovnem mestu vedno najprej poskrbimo za lastno varnost.
  • Žrtve in povzročitelja nasilja ne soočamo, saj bi s tem lahko prišlo do sekundarne viktimizacije žrtve.
  • Vodstvo je odgovorno za učinkovito izvrševanje protokolov in za pravično ter strokovno obravnavo nasilnih dejanj na delovnem mestu.
  • Vsi zaposleni smo odgovorni za spoštovanje človeškega dostojanstva slehernega zaposlenega in za aktivno soustvarjanje ničelne tolerance do nasilja.

V letu 2019 je Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pričela pripravljati nova priporočila za ukrepanje ob zaznavi nasilja na delovnem mestu. V sodelovanju z dr. Sonjo Robnik so nastala priporočila za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu, ki bodo objavljena v Utripu (december 2019). Sledila bodo priporočila za obravnavo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter priporočila za uporabo deeskalacijskih tehnik, ki jih bo delovna skupina prav tako objavila v Utripu v letu 2020. Po objavi bodo vsa priporočila na voljo tudi na spletni strani Delovne skupine.