Register in licence javna pooblastila
Stanje licenčnih točk
PORTAL ČLANOV
PORTAL ORGANIZATORJEV

OPRO. ZAVOD ZA APLIKATIVNE ŠTUDIJE – STARIZEM V ZDRAVSTVU

OPRO. ZAVOD ZA APLIKATIVNE ŠTUDIJE
Starizem v zdravstvu

“Starizem v zdravstvu bo vplival na vse, ki bomo živeli dovolj dolgo, da se bomo postarali.”

Okrogla miza
četrtek, 13. februar, ob 18:30
Center kulture Španski borci, bralnica

Sodelujoči:

  1. Zvezdan Pirtošek (nevrolog)
  2. Majda Pahor (sociologinja)
  3. Duša Hlade Zore (varuhinja bolnikovih pravic)

Ko zdravnik reče osemdesetletniku, ki bi moral zaradi zalitih pljuč
ostati na rehabilitaciji, da je postelj in osebja premalo in da bo raje svoj
čas in energijo namenil mlajšim bolnikom – koga bi moralo biti sram?
Bolnika z zalitimi pljuči, zdravnika, ministra za zdravje, predsednika
vlade, vse nas, ki to opazujemo in si mislimo ‘Ja, tako pač je’?

Slovenski zdravstveni sistem, tako kot zdravstveni sistemi v večini tujih držav, ni prilagojen staranju populacije. Nedavna raziskava o doživljanju starizma v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji je pokazala, da je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi občutilo diskriminacijo.

Kljub alarmantnemu stanju in dejstvu, da so stari ljudje že sedaj najpogostejši uporabniki zdravstvenih storite, v zdravstvenem sistemu ni opaziti večjih sprememb pri razvoju in sprejemanju strategij za njihovo obravnavo. Polom se začne že pri izobraževanju, kjer so gerontološke vsebine potisnjene v ozadje. Dogaja se celo, da so starostni stereotipi prisotni v medicinskih učbenikih. V čemer morda tudi leži del vzroka, da se številni zdravniki priznavajo, da raje delajo z mlajšimi kot starejšimi pacienti. Kar pomeni, da so stari v zdravstvu, še vedno spregledani.

Posledično se stari ljudje soočajo z:

  • omejenim dostopom do zdravstvenih storitev (cena samoplačniških storitev, infrastrukturne omejitve glede dostopa, majhno število geriatrov, omejene možnosti rehabilitacije in sodelovanja v preventivnih programov zaradi starosti);
  • negativnim odnosom do starosti med zdravstvenim osebjem, ki lahko vodi v nižjo kakovost oskrbe starih bolnikov (npr. medicinske sestre s predsodki do starosti stare ljudi redkeje vključijo v načrtovanje njihovega zdravljenja);
  • neprimerno komunikacijo med zdravstvenim osebjem in starimi pacienti (neučinkovita ali pokroviteljska komunikacija, manjša potrpežljivost, spoštljivost ipd.);
  • podreprezentiranost starih pri kliničnem preizkušanju novih zdravil in inovativnih načinov zdravljenja (npr. povprečna starost udeležencev v kliničnem preizkušanju intervencij za preprečitev kapi je za desetletje mlajša od povprečne starosti, v kateri ljudi zadane kap);
  • odsotnost celovitega in poglobljenega izobraževanja zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja področju geriatrije.

Vljudno vabljeni na pogovor o zadostnosti obravnave, primernosti diagnoz in količine predpisanih zdravil, potencialnih tveganjih, ki nastajajo zaradi neprimerne in neučinkovite komunikacije med zdravniki in pacienti in drugih posledicah starizma v zdravstvu.

Sociologinja dr. Majda Pahor je upokojena profesorica na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtorica več znanstvenih člankov in strokovnih prispevkov s področja sociologije zdravja in bolezni in velik zagovornica izboljšanja položaja in podobe medicinskih sester v Sloveniji. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana ji je za večletno uspešno sodelovanje, posebej še za doprinos k raziskovalni dejavnosti društva, podelilo naziv častne članice.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Velja za enega najboljših slovenskih nevrologov. Večji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. Je tudi eden izmed pobudnikov prvega programa za zgodnje odkrivanje demence v Sloveniji imenovanega ADAM.

Duša Hlade Zore, dr. med., je varuh in zastopnica bolnikovih pravic v Ljubljani. Po izobrazbi je zdravnica, delala je v farmaciji, zdaj pa rešuje spore in pritožbe bolnikov, ki menijo, da jim je zdravstveni sistem ali pa čisto konkreten zdravstveni delavec naredil krivico ali škodo. Bila je tudi prva zastopnica pacientovih pravic, ki je dobila uradno zahvalo za vzpostavljanje zaupanja med zdravniki in pacienti.