AKTUALNO O COVID-19
Stanje licenčnih točk
Register in licence
PORTAL ORGANIZATORJEV

Dobitniki zlatega znaka za leto 2012

Dobitniki priznanja Zlati znak

Na slavnostni akademiji, ki je potekala 12. maja 2012, zdravstvene in babiške nege, smo podelili najvišja priznanja Zbornice – Zveze.

Marjeta Berkopec

Marjeta Berkopec je topla in čuteča, a energična medicinska sestra, ki tudi za ceno nizkih udarcev in osebnih diskvalifikacij ne odstopa od svojih načel, do konca predana poslanstvu poklica, zato je prejela najvišje priznanje Zlati znak Zbornice – Zveze. Leta 1989 diplomirala na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in se zaposlil, kot višja medicinska sestra. Po opravljenem strokovnem izpitu je bila še istega leta razporejena na ginekološko-porodniški oddelek. Leta 1991 svojo poklicno pot nadaljevala kot operacijska medicinska sestra na kirurškem oddelku. Tu je našla nove izzive, z veseljem se je učila in hitro napredovala, predvsem na področju abdominalne kirurgije, kjer je ob hitrem razvoju operacijskih aparatur in uvajanju novih operativnih tehnik nenehno izpopolnjevala svoje znanje. Operacijska medicinska sestra je enaindvajset let. Leta 2007 je bila imenovana za pomočnico glavne medicinske sestre Centralnega operacijskega bloka (COB). Z uvajanjem sistema kakovosti v bolnišnico po Standardu ISO 9001/2000 je v projektnih skupinah sodelovala pri pripravi in uvajanju strokovnih standardov in organizacijskih predpisov v operativno dejavnost ter pri razvoju in uvajanju e-dokumentiranja v operacijsko zdravstveno nego. Leta 2009 se funkciji odpovedala in se posvetila strokovnim vprašanjem: preprečevanju dejavnikov tveganja in zagotavljanju varnosti pacientov v perioperativni zdravstveni negi, razvoju projekta elektronske dokumentacije perioperativne zdravstvene nege ter projektu elektronskega beleženja porabe na pacienta. Na svojem strokovnem področju se nenehno izobražuje, s prispevki aktivno sodeluje na strokovnih srečanjih regijskega društva in strokovnih sekcij Zbornice – Zveze, na slovenskih in mednarodnih kongresih, je avtorica in soavtorica številnih strokovnih člankov. Sledi novostim in si prizadeva vsako novo znanje čim prej udejanjiti v praksi.

Aleksandra Saša Horvat

Uspešno poklicno, strokovno, pedagoško in raziskovalno delo ter kakovostno in učinkovito organizacijsko delo na področju zdravstvene in babiške nege na področju promocije zdravja in promocije poklica medicinskih sester, pa tudi njen prispevek z vidnimi aktivnostmi v regijskem društvu MSBZT Slovenj Gradec ter v Zbornici – Zvezi, si Aleksandra Saša Horvat zasluži najvišje priznanje Zbornice – Zveze, zlati znak. Po srednji zdravstveni šoli v Slovenj Gradcu je nadaljevala študij na Višji šoli za zdravstvene delavce v Mariboru ter diplomirala na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru. Strokovno znanje je izpopolnjevala tudi v tujini, v Avstriji, kjer je opravila še enoletno šolanje s področja stroke zdravstvene nege v Celovcu. Želja po nadaljnjem pridobivanju strokovnega znanja, predvsem za področje raziskovanja v zdravstveni negi, jo je popeljala na Univerzo v Mariboru – Fakulteto za zdravstvene vede, v smer Zdravstvene nege. Deset let je bila zaposlena v primarnem zdravstvenem varstvu v domačem kraju, več kot 11 let na področju geriatrične zdravstvene nege v sosednji Avstriji, po vrnitvi iz tujine pa je zadnjih 11 let opravljala delo glavne medicinske sestre v domu starejših. Trenutno je zaposlena v zdravstvenem domu, na področju zdravstvene vzgoje, kjer z novimi in svežimi idejami že uveljavljenim zdravstveno-vzgojnim programom nenehno dodaja nove vsebine. Na podlagi rezultatov in analize izraženih potreb in zadovoljstva udeležencev Šole za starše je prenovila in posodobila vsebino in način dela v Šoli za starše v ZD Ravne. Je avtorica več zloženk z zdravstveno-vzgojnimi nasveti za paciente in avtorica zloženke, izdane ob 40-letnici DMSBZT SG. Redno objavlja pisne prispevke v glasilu Utrip. Je tudi aktivna udeleženka na strokovnih simpozijih ter seminarjih. Na 8. urološkem simpoziju leta 2001 je med prvimi predstavila negovalni standard pri razjedi zaradi pritiska, ko so bili to šele začetki implementacije strokovnih standardov v prakso zdravstvene nege pri nas. Ob tej priložnosti je izdelala tudi prvo dokumentacijo s standardom zdravstvene nege pri razjedi zaradi pritiska in jo implementirala v vsakdanjo prakso zdravstvene nege starostnika v Domu starejših. Za svoje delo je prejela tudi družbena priznanja: leta 2003 bronasti znak za varnost Ministrstva za notranje zadeve, za sodelovanje in pomemben prispevek v številnih skupnih preventivnih akcijah, in leta 2006 srebrni znak, najvišje priznanje Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec.

Božica Hribar

Božica Hribar, je končala srednjo medicinsko šolo pa v Ljubljani in se leta 1977 zaposlila v splošni bolnišnici. Njeno prvo delovno mesto je bilo na kirurškem oddelku. V letih 1990 in 1991 se je usmerila v enterostomalno terapijo z opravljenima prvima dvema kratkima izobraževanjema s tega ozkega strokovnega področja zdravstvene nege. Prevzelo jo je. Na pobudo Bože in v sodelovanju z zdravnico Anko Župan Prelesnik so kot prvi v slovenskem prostoru v splošni bolnišnici oblikovali ambulanto za paciente s stomo. Boža jo je zastavila celostno, pacient je bil v tej ambulanti obravnavan kot celota, velik poudarek je bil na zdravstveno-vzgojnem delu. Bila je pobudnica ustanovitve Društva ILCO v zasavski regiji, ki uspešno deluje še danes. Leta 1992 je zaključila Šolo enterostomalne terapije v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in postala ena izmed prvih petih enterostomalnih terapevtk v Sloveniji. Na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani je diplomirala v septembru leta 2003. Svojo diplomsko nalogo je posvetila pacientom s črevesno stomo in z njo prispevala k oblikovanju smernic za Oskrbo pacienta s stomo, ki nastajajo pod okriljem Sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji. Kot diplomirana medicinska sestra se je leta 2004 zaposlila na oddelku za anestezijo in reanimacijo, kjer je v naslednjem letu prevzela mesto nadzorne medicinske sestre oddelka. Dejavno si prizadeva za izboljšanje pogojev in strokovnost dela kolegov in kolegic v zdravstveni negi. Nepogrešljiva članica odbora Sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji je že od začetkov delovanja omenjene sekcije.  Sodelovala je pri izvedbi nacionalne raziskave na temo kakovosti življenja ljudi s stomo in prispevala dva strokovna članka, objavljena v tematski številki Obzornika zdravstvene nege. Sodelovala je tudi na 7. Kongresu zdravstvene in babiške nege, kjer je s člankom predstavila aktualno temo kadrovske problematike negovalnega osebja v intenzivnih terapijah. V okviru sekcije je članica delovne skupine za izdelavo smernic za oskrbo kronične rane, vodja skupine za izdelavo smernice za zdravstveno nego črevesne stome, članica skupine za pripravo zloženke za paciente s stomo. Aktivna udeležba na svetovnih in evropskih kongresih je za Božo že veselje. Prispevke je predstavila v Braziliji, v Ljubljani, na Portugalskem in v Združenih državah Amerike

Božena Istenič

Božena Istenič je predana je svojemu delu in ljudem. Njena poklicna vizija bo vedno jasna – napredek stroke in prepoznavnost dela medicinske sestre tudi zunaj meja zdravstvene nege, zato je prejela najvišje priznanje Zbornice – Zveze zlati znak. Vpisala na Srednjo zdravstveno šolo na Jesenicah, ki jo je zaključila leta 1974. Svojo poklicno pot je začela leta 1975 na Zavodu za transfuzijo krvi Ljubljana in s predanostjo opravljala težko terensko delo po vsej Sloveniji. Leta 1979, ko se je zaposlila v zdravstvenem domu v splošni ambulanti, kasneje pa kot asistentka v zobozdravstveni ambulanti. Ves čas poklicne poti je del tima dežurne službe, ki skrbi za neprekinjeno zdravstveno varstvo pacientov. V letu 1983 se je podala na pot zobozdravstvene preventive ter prevzela skrb za vzgojo in izobraževanje otrok in mladine v vrtcih in osnovnih šolah. V nekaj letih smo že beležili napredek v oralnem zdravju otrok na našem območju. Uspešno delo na tem področju je bilo obeleženo tudi s podelitvijo zlatega znaka Zbornice – Zveze Službi zobozdravstvene vzgoje in preventive. Nekaj let kasneje, leta 1989, je svoje preventivno delo razširila na delavnice zdravega načina življenja in delavnico hujšanja za odrasle, vse do leta 2002, ko so v zdravstvenem domu pričeli uvajati program CINDI, kjer je aktivno sodelovala pri promociji zdravja. Za požrtvovalno delo na področju preventive je v letu 2002 prejela občinsko priznanje Občine Tolmin. Že odleta 1993 je tudi predavateljica in ocenjevalka delavnic s področja prve pomoči v okviru Rdečega križa Tolmin. Od leta 2002 pa je bila aktivna članica Republiškega odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), kjer je funkcijo opravljala dva mandata in bila za to tudi odlikovana z znakom »človek in pol«. Želja po nenehnem izobraževanju je bila velika. Od leta 2000 je predsednica Sekcije medicinskih sester (MS) in zdravstvenih tehnikov (ZT) v splošni medicini. Aktivno je sodelovala s kolegicami pri pripravi in izidu knjižice Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi, ki je izšla leta 2008 in postavila mejnik na področju izvajanja ZN.

Asja Jaklič

Gospa Asja Jaklič je izjemna kot oseba in kot medicinska sestra, zato je prejela najvišje priznanje Zlati znak Zbornice – Zveze. Odlikujejo jo kolegialnost, nepristranskost, vizija in doslednost v izpolnjevanju delovnih nalog, pri uvajanju sprememb in uveljavitvi stroke zdravstvene nege, ob tem pa tudi strpnost ter posluh za paciente in sodelavce. Delovanje, aktivnosti in članstva v raznih strokovnih združenjih nam potrjujejo, da je gospa Asja Jaklič dejavna na vseh področjih, kar dodatno kaže na njeno široko strokovno znanje. Leta 1987 se vpiše na Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani. Leta 1999 je nadaljevala šolanje na Visoki šoli za zdravstvo Ljubljana ter dve leti pozneje pridobila visoko strokovno izobrazbo in naziv diplomirana medicinska sestra. Usposobila se je za delo medicinske sestre pri bronhoskopiji in leta 1995 opravila podiplomski tečaj hospitalne higiene. Leta 1990 se je zaposlila v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na Kliničnem oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter bila leta 1997 imenovana za nadzorno medicinsko sestro oddelka za intenzivno terapijo. Je dolgoletna članica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana ter od leta 1992 članica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Od leta 2007 je bila predsednica Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji, leta 2011 pa je bila izvoljena za podpredsednico omenjene sekcije. Asja Jaklič stremi k nenehnemu napredku stroke. V času dela se je izobraževala na mnogih strokovnih izobraževanjih, ki so jih organizirali tako strokovne sekcije kot druga strokovna združenja doma in v tujini. Pomemben je njen prispevek k uspešnemu uresničevanju programov zdravstvene in babiške nege ter zdravstvenega varstva, kar se odraža z njenim sodelovanjem v različnih delovnih skupinah v okviru Zbornice – Zveze in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. S svojim poklicnim delom, bogatim znanjem, širino in idejami veliko prispeva k napredku stroke.

Darinka Klemenc

Najvišje priznanje Zbornice – Zveze zlati znak je prejela Darinka Klemenc. Njen prispevek k razvoju, prepoznavnosti in napredku stroke zdravstvene in babiške nege v slovenskem in mednarodnem prostoru, ohranjanju zgodovinske dediščine medicinskih sester, skrbi za kulturno, stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, kakovostno in varno delovanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je velik. Ne le da je poklicno združenje opaženo v zdravstvu, zdravstveni politiki, družbi in mednarodnem prostoru, postalo je enakopraven partner pri večini odločitev na področju zdravstva v državi. Ob več kot tridesetletnem delovanju v kliničnem okolju, zlasti na področju zdravstvene nege kirurškega pacienta in v specialistični ambulantni dejavnosti, kjer je delno zaposlena še danes, je Darinka Klemenc svoje poklicno delovanje usklajevala z interesnim področjem in nadgrajevala z dodatnimi znanji, kot so: bolnišnična higiena, kakovost ter posebej intenzivno področje zdravstvene nege pacienta s stomo, rano in inkontinenco. Izid teh prizadevanj je bila tudi ustanovitev lastne šole enterostomalne terapije v UKC Ljubljana. Bila je prva predsednica Sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji, več let mednarodna delegatka za Slovenijo v Svetovnem združenju enterostomalnih terapevtov (WCET) in članica izobraževalnega komiteja pri istem združenju. Kot predsednica DMSBZT Ljubljana je spodbujala k vključevanju društva v širše družbeno okolje, kar je bilo prepoznano in nagrajeno z najvišjim priznanjem – nagrado mesta Ljubljane. Uvedla in podpirala je raziskovanje v zdravstveni negi, širila interesne dejavnosti, izobraževalno in založniško dejavnost, delovala kot povezovalni člen med društvom in različnimi ustanovami, kjer so sodelovale medicinske sestre. Zavzemala se je za ohranitev zgodovinskega izročila, se vključila v aktualna družbena dogajanja in začela intenzivno sodelovati z mediji. Javno, podprto z nacionalno raziskavo o nasilju nad medicinskimi sestrami na delovnem mestu, je leta 2000 odprla nadvse delikatno temo – pojavnost nasilja v zdravstvu. Raziskovalna skupina, ki so jo kmalu za tem ustanovili, je raziskala še lastno poklicno skupino, področje etike v zdravstveni negi in medpoklicno sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami. Njena publicistična dejavnost je raznolika; v sistemu Cobiss obsega preko sto enot. Ceni slovenski jezik in je občutljiva glede slovničnih pravil, s posebnim veseljem se loteva vejic. Bila je pobudnica in soorganizatorica Dni odprtih vrat »Zdravstvena nega se predstavlja« (2003, 2004, 2005) v UKC Ljubljana. Sodelovala je pri ustanavljanju več združenj pacientov, še posebej ILCO in INKO. V času vodenja tako ljubljanskega društva kot Zbornice – Zveze je poklicno združenje opaženo v zdravstvu, zdravstveni politiki, družbi in mednarodnem prostoru. Postalo je enakopravni partner pri večini odločitev na področju zdravstva. Učinkovitost organizacijskega dela se kaže v podpori, ki jo ima med sodelavci tako zunaj kot znotraj strokovnega združenja ter kolegic in kolegov v delovnih okoljih. Darinka Klemenc je dobitnica več priznanj.

Vanja Kosmina Novak

Zbornica – Zveza je podelila najvišje priznanje zlati znak, Vanja Kosmina Novak, dipl.m.s., je človek , ki se zaveda pomena dobrih medosebnih odnosov, ki so pogoj za dobro delovno vzdušje in temelj kakovostne zdravstvene nege. Prav tako se zaveda pomena profesionalnih in korektnih odnosov z uporabniki zdravstvenih storitev. Svoja spoznanja prenaša na mlade generacije študentov in jih uči partnerskih odnosov, ki jih morajo imeti v stiku s pacienti in temeljijo na etičnih načelih ter profesionalnih vrednotah. Leta 1982 se vpiše na Srednjo zdravstveno šolo v Piranu in leta 1986 zaključila šolanje. Istega leta se je vpisala na Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani, kjer tudi diplomirala. Kadrovske stiske jo razporedijo na interni oddelek, najprej na intenzivno terapijo koronarnih bolnikov, nato pa je postala odgovorna medicinska sestra na internem oddelku. Kot mlado medicinsko sestro jo je velika želja pomagati ljudem v stiski pripeljala do tega, da se je priključila skupini za delo na krizni telefonski liniji POT (pogovori po obalnem telefonu). Na začetku delovanja kriznega telefona je v skupini delalo pet članov. V skupini POT je delala tri leta in s tem pridobila dodatne izkušnje za delo z ljudmi v stiski. Želja po novih izzivih jo je pripeljala na novo delovno mesto in tako se je marca 1998 zaposlila v Zdravstvenem domu Koper v Dispanzerju za diabetike. Udeležuje se strokovnih in funkcionalnih izobraževanj, tako doma kot v tujini. Izdala je veliko publicističnih del na temo diabetesa. Leta 2005 pridobila naziv strokovna sodelavka za področje zdravstvene nege in od leta 2010 še za področje dietetike. Od leta 2006 je odgovorna medicinska sestra v specialistični ambulanti za diabetes v ZD Koper.  Delo medicinske sestre v specialistični ambulanti za diabetes je zelo raznoliko. Potrebnega je veliko strokovnega znanja, pa tudi dobra komunikacija, čut in razumevanje za soljudi. Vanja vse to zna in ima. Svojim bolnikom pomaga z zdravstveno-vzgojnim delom prebroditi krizo, sprejeti svojo bolezen in živeti kakovostno življenje. Tako je za paciente, ki se uvajajo na inzulinsko terapijo oz. na inzulinsko črpalko, dosegljiva na telefon 24 ur na dan. Sodeluje in dela tudi v Društvu diabetikov in v Koronarnem društvu. Z ortopedinjo in diabetologom sodeluje pri razbremenitvi ran na stopalu –izdelujejo mavčne čevlje in škornje.

Anita Prelec

Zlati znak, najvišje priznanje Zbornice – Zveze, je prejela Anita Prelec. Po končani srednji šoli se odloči  za študij zdravstvene nege na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1993 opravila specialistični študij porodniške zdravstvene nege. Leta 2009 je nadaljevala z magistrskim študijem babištva na Škotskem, na Glasgow Caledonian University. Na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je zaposlena od leta 1990, ves čas v porodnem bloku, od leta 2001 kot nadzorna medicinska sestra s 50 sodelavci. Je strokovna sodelavka Zdravstvene fakultete v Ljubljani in Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Znanstveno-raziskovalno delo in razvoj babištva kot strokovne discipline sta pomembna dejavnika v njeni profesionalni karieri. V sistemu Cobiss je objavljenih njenih 44 strokovnih del na ožjem strokovnem področju. Poklicno delovanje babic, njihovo vlogo in vizijo babištva je pripravljena predstaviti ne samo strokovni, ampak tudi laični javnosti in je zanimiva sogovornica medijem. Večkrat poudari, da babice morajo sodelovati z ženskami, uporabnicami njihovih storitev, da bodo le tako lažje prepoznane njihove potrebe. S skupnimi močmi bodo lahko dosegli spremembe v današnjem togem sistemu zdravstvenega varstva žensk – kontinuirano skrb za ženske in njihove otroke v predporodnem, obporodnem in poporodnem obdobju. Samostojno in neodvisno delovanje babic bo trd in neizprosen boj, ki mu ne vidi konca. Leta 2001 je bila imenovana v tričlansko skupino Zbornice – Zveze, ki je želela, da so njeni predstavniki vključeni v pogajalski proces ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ugotovitve skupine ekspertov EU, njihova priporočila in ukrepi so postali zavezujoči tako za pristojna ministrstva kot za strokovno združenj. Na skupščini Zbornice – Zveze leta 2011 je bil sprejet Kodeks etike za babice Slovenije, pomemben dokument, ki ga je v delovni skupini sooblikovala tudi Anita Prelec. Bila je članica delovne skupine pri Ministrstvu za zdravje, ki je v letu 2011 oblikovala Strategijo razvoja in celostne ureditve ginekološke porodniške službe v Republiki Sloveniji do leta 2020 in dodala vizijo razvoja babištva. Od leta 2000 je delegatka v Svetu Svetovne babiške konfederacije (International Confederation of Midwives). Kot članica ICM je sodelovala v dveh pomembnih mednarodnih projektih: leta 2002 v projektu Essential Competencies for Basic Midwifery Practice in leta 2010 v skupini MACAT, ki je oblikovala orodje za opolnomočenje babiških organizacij. Zbornica – Zveza je od leta 2004 članica Evropske babiške zveze (European Midwives Association – EMA). Leta 2009 je bila Anita Prelec izvoljena v vodstvo združenja EMA za štiriletni mandat.  V Sekciji medicinskih sester in babic smo se leta 2010 še posebej razveselili novice, da je bila Anita Prelec kot prva predstavnica Zbornice – Zveze imenovana v Komisijo evropske unije (TAIEX) za oceno babištva v državah kandidatkah, ki čakajo na vstop v EU.

Irma Rijavec

Zbornica – Zveza je podelila najvišje priznanje zlati znak Irmi Rijavec. Izobraževala se je na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in leta 1984 pridobila strokovni naziv višja medicinska sestra. V letu 1997 je prevzela naloge glavne medicinske sestre kirurške službe; to delo odgovorno in strokovno opravlja še danes. Od leta 1989 aktivno deluje v Strokovni sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji. Strokovni sekciji je predsedovala od leta 2001 do 2011. S profesionalnim delovanjem na področju kirurške zdravstvene nege ter organizacijo strokovnih srečanj in izobraževanj je 10 let povezovala kirurške medicinske sestre in zdravstvene tehnike vse Slovenije. Z usmerjenostjo k strokovnemu razvoju svoje znanje in izkušnje na kirurškem oddelku predaja dijakom in študentom. Številne strokovne teme s širokega kirurškega področja je uredila in zbrala v zbornikih predavanj Strokovne sekcije. Z načelnim delovanjem skrbi za učinkovito, predvsem pa varno zdravstveno nego kirurških pacientov. Njeno vodilo pri organiziranju zdravstvene nege je kakovostna, na pacienta osredotočena zdravstvena nega. Gospa Irma Rijavec je medicinska sestra, ki je s svojo skromnostjo resnično predana strokovnemu delu. Zavzema se za prepoznavnost in razvoj poklica medicinske sestre. V več kot 20-letnem delovanju v Sekciji se je trudila uresničevati naloge Zbornice – Zveze. V njenem delovanju so v ospredju strokovnost, natančnost in empatija.

 

Čestitamo vsem prejemnikom zlatih znakov!