Prvo priznanje Angele Boškin za življenjsko delo 2010 je prejela
MARTA HOČEVAR KUHARIČ
Ob podelitvi prvega priznanja za življenjsko delo je dvorana vzvalovala, prisotni so se dvignili in ji z bučnim aplavzom izkazali spoštovanje. Stiski rok in izmenjane besede številnih kolegic različnih generacij naj bodo gospe Marti Hočevar Kuharič še dolgo v spominu.
Od leta 1969 krovna organizacija podeljuje zaslužnim članicam, članom in posameznim skupinam, ki delujejo na področju zdravstvene nege, najvišje priznanje: zlati znak. V letu 2010 je bil na Zbornici–Zvezi sprejet sklep o podeljevanju priznanj za življenjsko delo članom in članicam za izjemen prispevek pri uveljavljanju poslanstva organizacije. Na svečani akademiji, 12.maja v Portorožu, je bilo priznanje za življenjsko delo podeljeno medicinski sestri Marti Hočevar Kuharič.
Marta Hočevar, por. Kuharič, je bila rojena 28.junija 1917 v Velikih Laščah, kjer je obiskovala osnovno šolo. Meščansko šolo je zaključila v Kočevju in se ob znatni pomoči tete, pri kateri je živela, učila igranja na klavir in tujih jezikov. Po končani meščanski šoli je v Beogradu končala šolo za otroške negovalke in leta 1938 šolo za »nudilje« (v Sloveniji enakovredna šola za zaščitne sestre). Njeno strokovno delovanje je potekalo na različnih delovnih mestih v Osijeku, Đakovem in Veliki Kopanici, kjer jo je doletela vojna. Vse skozi je delala z ranljivimi skupinami –otroki. Povrnitvi v Slovenijo se je zaposlila na Ministrstvu za narodno zdravje Republike Slovenije in Higienskem zavodu v Ljubljani. Bila je sodelavka Neže Jarnovič ter osebna prijateljica Cite Bole. Osrednjo pozornost je namenila zaščiti matere in otroka. Šolanje za otroško negovalko in zaščitno sestro v Beogradu, pridobljene izkušnje v zdravstvenih domovih na Hrvaškem, delo na Ministrstvu za narodno zdravje in Higienskem zavodu v Ljubljani, znanje tujih jezikov ter poznavanje delovanja zdravstvenega sistema so bila izhodišča, na katerih je Marta Hočevar Kuharič, ne glede na to, ali je morala, želela ali zmogla, postala prva predsednica po drugi svetovni vojni na novo ustanovljenega Društva medicinskih sester Slovenije. V letih 1952–1957 je ob podpori malo številnih, vendar konstruktivnih kolegic vodila krovno organizacijo, ki je štela 665 članic.
Povojno obdobje sta zaznamovala čas intenzivnih družbenih prizadevanj za razvoj sodobne zdravstvene službe in pomanjkanje medicinskih sester. Uveljavila se je upravno teritorialna razporeditev podružnic krovne organizacije s ciljem razvijanja, približevanja in utrjevanja društvenega delovanja. V sodelovanju z Društvom medicinskih sester Jugoslavije, Rdečim križem in Zvezo ženskih društev so bili postavljeni temelji za poseganje v aktualna družbena in strokovna vprašanja. Značilnosti zdravstvene nege v času strokovnega in društvenega delovanja Marte Hočevar Kuharič so poudarjene v številnih zapisnikih, shranjenih v arhivih, iz katerih je razvidno, da je medicinska sestra zdravstvena, socialna in pedagoška delavka. Izpostavljena so močna nasprotja glede dela, vloge in pomena medicinske sestre v bolnišnični dejavnosti in ob terenskem– patronažnem delu, zavzemanje za uveljavljanje poklica in delovnih pogojev, vpeljane so smernice za razvoj stopnje in smeri šolanja medicinskih sester.
Marta Hočevar Kuharič je zapustila organizacijo, ki se je zavedala pomena pripadnosti, kar lahko zasledimo iz podatka, da je bila na občnem zboru prisotna ena tretjina članic društva (od 665 članic jih je zboru prisostvovalo 254); nekatere izmed njih so pozneje postale predsednice društva. Njena velika strast v mladosti je bila agronomija, danes jo je zamenjalo igranje s kartami – remi. Gospa Marta Hočevar Kuharič je ena najstarejših članic sekcije upokojenih medicinskih sester pri Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in s tem Zbornice – Zveze, redno prejema in prebira glasilo UTRIP in je tako povezana z delovanjem krovne organizacije. Ob njenem visokem življenjskem jubileju pred leti so jo v Centru starejših Medvode obiskale kolegice. S komunikativno, vitalno in prijetno gospo ni bilo težko navezati stika, obuditi spominov ter prečesati aktualnih dogodkov. Utrinek spominov je zapisala na pisalni stroj in jih odstopila za objavo.