Priznanje Angele Boškin za življenjsko delo 2016

Priznanje Angele Boškin za življenjsko delo 2016 je prejela

MARUŠA ŠOLAR

V svoji bogati poklicni karieri zapisala zdravstveni negi pacientov, pretežno tistih s težavami na področju duševnega zdravja in medicine dela, prometa in športa. Razvijala in plemenitila je stroko in za seboj pustila vidne sledi številnim generacijam medicinskih sester na Slovenskem.

Njena zanimiva profesionalna pot se je začela z zaključeno Šolo za zaščitne sestre v Ljubljani leta 1947, z nazivom diplomirana zaščitna sestra. Absolvirala je tudi biologijo in kemijo na Višji pedagoški šoli in nato diplomirala na Višji šoli za medicinske sestre v Ljubljani leta 1962.

Ob delu je bila pobudnica, ustanoviteljica, študentka, mentorica in inštruktorica podiplomskega študija psihiatrične zdravstvene nege na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in razširila praktični del izobraževanja v Zagreb in Beograd. Pedagoško izobraževalno kariero je oplemenitila z nazivom svetnice. Bila je prva predavateljica psihiatrične zdravstvene nege v Ljubljani in v Mariboru. Kot psihiatrična medicinska sestra je bila vključena tudi v komisijo psihiatrov za nadzor psihiatričnih bolnišnic po Sloveniji. Z nadzori psihiatričnih ustanov je v bistvu postavljala temelje regulative tudi v zdravstveni negi. Vključila se je v prvo izobraževanje za klic v duševni stiski in pridobila za to še nekaj kolegic. Po končani Šoli za zaščitne sestre leta 1947, se je z dekretom najprej zaposlila v Mladinskem domu v Mokricah, ki je bil namenjen nastanitvi bosanskih sirot povojni. Nato je kot inštruktorica službovala deset let na Šoli za zaščitne sestre, kasneje preimenovani v Šolo za medicinske sestre v Ljubljani.

Od leta 1957 do leta 1964 je delovala v obratni ambulanti Kartonažne tovarne v Ljubljani. Medicinske sestre, ki so bile takrat zaposlene v obratnih ambulantah, so pri takratni Zvezi društev medicinskih sester Slovenije, ustanovile prvo strokovno sekcijo. Na pobudo Maruše Šolar je bila ustanovljena Sekcija medicine dela, prometa in športa, ki ji je tudi predsedovala. Leta 1964 se je zaposlila v Klinični bolnišnici za psihiatrijo, kjer je ostala vse do upokojitve 1984.

Njeno strokovno delo se je nadgrajevalo in dopolnjevalo z vzgojno izobraževalno dejavnostjo skozi vse karierno obdobje. Pogled gospe Šolar v preteklost razkriva, da je to, kar se nam dandanes zdi samoumevno, plod in rezultat prizadevanj številnih posameznikov, ki so delali in še delajo na občutljivem področju duševnega zdravja in bolezni. Ko je namreč ob svojem prihodu prevzela dela in naloge glavne medicinske sestre Klinične bolnišnice za psihiatrijo, je bila soočena s številnimi strokovnimi in organizacijskimi izzivi, a ji je kljub temu, skupaj s sodelavci uspelo spremeniti bolnišnico s premalo številnim in slabo izobraženim osebjem, z zamreženimi okni, zaklenjenimi vrati in pomanjkljivo ali celo neobstoječo sanitarno opremo, v sodobno psihiatrično ustanovo.

Delovala je v obdobju, ko je bilo potrebnih mnogo naporov za postopno detabuizacijo psihiatrične diagnoze, ki je mnoge paciente dokončno ali za vedno zaznamovala, jih iztrgala iz domačega okolja in odtujila svojcem in prijateljem. Poleg tega, da je bolnišnica odprla svoja vrata in da se je uredila ustrezna kadrovska zasedba, je gospa Šolar pripomogla tudi k uvedbi številnih novosti. Med drugim je uvedla izobraževanje medicinskih sester in specializacijo iz zdravstvene nege na področju psihiatrije. Na začetku službovanja je na primer obiskala vse bolnišnice za duševno zdravje v Sloveniji in pri tem ugotovila, da je potrebno strokovno druženje medicinskih sester in izpopolnjevanje njihovega znanja s tega področja. S tem namenom je bila leta 1969 ustanovljena Nevropsihiatrična sekcija, ki se je kasneje preimenovala v Psihiatrično in nevrološko sekcijo, danes pa je priznana in poznana kot Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici – Zvezi.

Gospa Maruša Šolar je bila prva predsednica omenjene strokovne sekcije. Ves čas zaposlitve in tudi po upokojitvi je aktivna članica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in s tem Zbornice – Zveze. Kar mimogrede, ob prijetnem druženju s kolegicami, je leta 1987 dala ljubljanskemu društvu pobudo za ustanovitev Aktiva upokojenih medicinskih sester in postala njegova prva predsednica za celih enajst let. Prežeta z energijo, optimizmom, voljo in spoznanjem, da je stroka cenjena, poznana in priznana toliko kot ceni in pozna samo sebe, je tudi danes enciklopedija znanja in spominov, ki jih vpisnem, ustnem in slikovnem izročilu rada posreduje tako strokovni kot splošni javnosti.

Delo gospe Maruše Šolar je bilo opaženo, zato je bila nagrajena z več strokovnimi, društvenimi in družbenimi priznanji. Glede na vse povedano in na številne druge zasluge za razvoj stroke in organizacije zdravstvene nege v slovenskem prostoru, tudi ob dejstvu, da je gospa Šolar še vedno aktivna članica strokovne organizacije, se ji s spoštovanjem podeli nagrada za življenjsko delo Angele Boškin.

Hvala, spoštovana Maruša, Zbornica – Zveza se vam zahvaljuje z najvišjim, najbolj prestižnim, kar ima – s priznanjem Angele Boškin za vaše življenjsko delo.