Priznanje Angele Boškin za življenjsko delo 2015 je prejela
MAJDA GORŠE
V svojem nagovoru je prejemnica priznanja povedala, da je del svoje profesionalne poti delala in pomagala več kot 2000 delavkam tovarne Saturnus. Prav v tej stavbi, kjer je bila nekoč tovarna Saturnus, ima danes prostore Zbornica – Zveza.
Gospa Majda Gorše se je leta 1947 vpisala v Šolo za medicinske sestre v Ljubljani in jo zaključila leta 1950. Gospa Gorše je začela z delom v otroški posvetovalnici v Podgradu pri Ilirski Bistrici in bila po dveh letih premeščena v patronažno službo mestnega ljudskega odbora Ljubljana. Kmalu se je vrnila na Štajersko, kjer je delala v zdravilišču Rogaška Slatina in kasneje šest let v obratni ambulanti Tovarne aluminija v Kidričevem. Tu seje začela njena usmeritev v dejavnost medicine dela.
Delo je nadaljevala tudi po preselitvi v Ljubljano leta1961, in sicer v obratni ambulanti tovarne Saturnus, vse do leta 1970. Z diplomskim delom »Zdravstvena zaščita žene delavke v tovarni Saturnus« je leta 1962 diplomirala na Višji šoli za medicinske sestre v Ljubljani. V arhivskih dokumentih zasledimo ime Majda Gorše že pred letom 1963. V tem času je aktivno delovala v Sekciji medicinskih sester medicine dela in bila v letih 1963 –1968 njena predsednica. V letih 1970 – 1977 je bila zaposlena v delovni skupnosti Republiškega odbora Rdečega križa kot strokovna sodelavka na področju prve pomoči, zdravstvene vzgoje in krvodajalstva. Od leta 1977 je bila glavna medicinska sestra Inštituta za medicino dela, prometa in športa v Kliničnem centru v Ljubljani.
Ves čas je bila družbeno politično aktivna, še posebej v organizaciji Rdečega križa, kjer je opravljala več odgovornih nalog. Posebne so njene zasluge za dolgoletno in predano delov Zvezi društev medicinskih sester Slovenije. Ko je leta 1968 predala mesto predsednice sekcije v medicini dela svoji naslednici, je leta 1969 postala članica predsedstva Zveze društev medicinskih sester Slovenije in leta 1972 prevzela funkcijo podpredsednice, leta 1974 pa funkcijo predsednice Zveze društev medicinskih sester Slovenije. Zbrani podatki o njenem aktivnem in bogatem delovanju skrivajo v ozadju mnogo delovnih, organizacijskih, družbenopolitičnih in častnih zadolžitev. Vse to je gospa Majda Gorše s svojo neizčrpno energijo opravljala spontano, vztrajno in uspešno.
Ob 50-letnici ustanovitve Zveze ji je Zveza društev podelila zlati znak. Majda Gorše je bila aktivno vpeta v različno dogajanje doma in v tujini; med drugim je bila udeležena na več evropskih in svetovnih dogodkih medicinskih sester v organizaciji ICN in drugih asociacij medicinskih sester, od koder je prinašala ideje, pobude, novosti in izkušnje. Svoja hotenja je prispevala k razvoju stroke in organizacije, biti zagovornica tako pravic pacientov in stroke nasploh na eni strani in organiziranega delovanja medicinskih sester na drugi strani, je nadaljevala tudi, kose ji je z upokojitvijo formalno zaključila karierna pot. Bila je vseskozi in je še danes aktivna članica v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, kjer s svojim temperamentom, živahno komunikacijo in iskrivim razmišljanjem ostaja »živa legenda«, zgled mlajšim generacijam, ki smo potrebovale in še potrebujemo izkušen, moder pogled za nazaj, ne le obujanje spominov, pač pa iskrivih misli, tudi kritičnih razmišljanj in vizionarskih pogledov za naprej. In to je gospa Gorše znala in delala; takšna je še danes. Zaslužna je za marsikaj, vsega ni mogoče našteti. Za seboj je pustila dolgo, bogato karierno sled; napisala je veliko zapisnikov, oblikovala številne dokumente, organizirala ali pomagala pri organizaciji velikega števila dogodkov, vezanih na delo v Zvezi društev, obrnila je nešteto telefonov, sklicala in vodila nepregledno število sestankov, zapisovala vse mogoče, tudi spomine.
Naj končamo obrazložitev z anekdoto, ki to ni, gre za resno, pomembno, vsebinsko ključno sporočilo nekje leta 1993, 1994, ki ga je bila deležna predlagateljica nagrade za življenjsko delo: gospa Gorše je glasno in jasno zagovarjala dejstvo, da moramo tudi v času, ko se je ustanavljal drugi del naše skupne organizacije Zbornica zdravstvene nege, obvezno obdržati obliko društvenega delovanja organizacije kot civilne družbe, torej Zvezo društev medicinskih sester (kasneje smo v imenu dodali še babice in tehnike zdravstvene nege); gre za danes skoraj devet desetletij staro strokovno stanovsko združenje, na katerega so lahko ponosne generacije medicinskih sester. Po podelitvi je podala intervju – Intervju tedna – Včasih smo medicinske sestre delale bolj človeško in s srcem