Priznanje Angele Boškin za življenjsko delo 2014 je prejela
Vera Grbec
Prestižno priznanje za svoj strokovni opus delo nedvomno zasluži, saj je k razvoju stroke, organizacije, k njeni prepoznavnosti doma in v svetu, s področji, ki so se po njeni zaslugi pospešeno razvijali v slovenski zdravstveni in babiški negi, pa tudi s svojim korektnim, spoštljivim odnosom do stroke, organizacije Zbornice –Zveze, do svojih sodelavcev in članstva nasploh dodala neizbrisen pečat. Za njeno delo se ji organizacija na ta način iskreno zahvaljuje.
Gospa Vera Grbec, višja medicinska sestra, univerzitetna diplomirana organizatorica, je po končani gimnaziji študij nadaljevala na Višji šoli za medicinske sestre v Ljubljani in diplomirala 1959. Leta 1979 je diplomirala še na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa je opravila podiplomski študij iz Socialne medicine in higiene z diplomo leta 1986.
Najprej se je leta 1959 zaposlila v Mladinskem okrevališču Rakitna, kjer se je soočila z veliko odgovornostjo, saj je bi-la edina zdravstvena delavka v okrevališču z velikimi zdravstvenimi in socialnimi problemi otrok povojne dobe.
Leta 1961 se je zaposlila v Kliničnem centru v Ljubljani, na Kirurški kliniki na Oddelku za anesteziologijo in reanimacijo, na katerem je bilo do tedaj zaposlenih samo šest zdravnikov in pet bolniških strežnic ter nobene medicinske sestre. Tako je prvo leto, dokler niso pridobili novih kadrov, orala ledino v zdravstveni negi na področju anesteziologije in reanimacije. Strokovno se je izpopolnjevala v Anesteziološkem centru v Kopenhagnu na Danskem, v Nemčiji ter na strokovnih srečanjih doma in v tujini.
Leta 1971 je prevzela naloge glavne medicinske sestre na Očesni kliniki Kliničnega centra v Ljubljani, kjer je uvedla nekatere organizacijske spremembe, zlasti decentralizacijo službe zdravstvene nege. Nadzorne medicinske sestre oddelkov s svojim timom so postale eden najpomembnejših dejavnikov za zagotavljanje kakovosti dela in humanih odnosov na oddelku. Sodelovala je tudi v številnih prizadevanjih za večjo uveljavitev zdravstvene nege na nivoju Kliničnega centra.
Leta 1980 se je zaposlila na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Bila je predavateljica predmeta Organizacija dela v zdravstvu in zdravstveni negi. Leta 1986 je po dodatnem izobraževanju prevzela še predmet Etika zdravstvenih delavcev, ki so ga do tedaj predavali zdravniki. Predmet je postavila na strokovno področje zdravstvene nege in je bil poimenovan Profesionalna etika. Dodala mu je več vsebin s področja teorije in prakse etike v zdravstveni negi.
V letih 1983 – 1987 je bila prodekanka iste Višje šole. Vsa le-ta je sodelovala pri oblikovanju in posodabljanju študijskih programov na dodiplomski in podiplomski stopnji, pri pripravi in izvedbi specialističnih študijev ter pri izobraževanju iz managementa za vodilne medicinske sestre.
Od leta 1985 je sodelovala s Svetovno zdravstveno organizacijo v prizadevanjih za nadaljnje izobraževanje medicinskih sester, ki bi bilo nadgradnja višješolskemu študiju .Bila je vodja skupnega projekta: »Razvoj kurikuluma zdravstvene nege«. S tem sodelovanjem se je odprla tudi pot za vključitev Visoke šole za zdravstvene delavce v Ljubljani v program meduniverzitetnega sodelovanja (TEMPUS) z visokimi šolami in fakultetami na Nizozemskem, Belgiji, Veliki Britaniji in ZDA. Vsa ta dolgoletna prizadevanja so končno leta 1993 omogočila vpis prve generacije študentov zdravstvene nege v fakultetni študijski program Zdravstvena vzgoja.
Pet let je bila članica Workgroup of European Nurse Researches (WENR- evropske medicinske sestre raziskovalke) in s predavanji ter objavami spodbujala raziskovalno de-javnost pri nas. Njena obsežna bibliografija zajema strokovne in raziskovalne prispevke s področja izobraževanja, organizacije dela in predvsem profesionalne etike. Predavala in objavljala je na številnih strokovnih srečanjih doma in v tujini. Intenzivno je delovala tudi v Zvezi društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Na predlog Zveze je bila izvoljena za predsednico Zveze društev medicinskih sester Jugoslavije (Savez društava medicinskih sestara Jugoslavije).
V novoustanovljeni Zbornici zdravstvene nege Slovenije leta 1992 je bila predsednica Častnega razsodišča in vodila pripravo prvega Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki je bil sprejet 21. oktobra 1994 na 1. simpoziju zdravstvene nege v Laškem.
Tudi po upokojitvi je še aktivno sodelovala z Zbornico -Zvezo; od leta 1994 do 2005 je bila odgovorna urednica strokovne revije Obzornik zdravstvene nege, kjer je uvedla zunanjo strokovno recenzijo člankov. Veliko je tudi sama objavljala. Predvsem se je posvečala vprašanjem profesionalne etike, človekovih – bolnikovih pravic in profesionalnega etičnega kodeksa. S to tematiko je sodelovala na številnih seminarjih, učnih delavnicah in drugih strokovnih srečanjih.
Za svoje delo je prejela več priznanj:
- Zlati znak Zbornice- Zveze l. 1990
- Nagrado Republike Slovenije
- Ministrstva za zdravje leta 1993
- Plaketo Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani 2004
- Priznanje Očesne klinike UKC Ljubljana l. 2005
Hvala, spoštovana Vera, Zbornica – Zveza se vam zahvaljuje z najvišjim, najbolj prestižnim, kar ima – s priznanjem Angele Boškin za vaše življenjsko delo.