ODPOVEDANO! Senzorično gledališče kot metoda simulacijskega učenja

Učna metoda simulacijskega učenja (ang. simulation-based learning, education or training) je metoda, ki temelji na izkustvenem učenju.

Tradicionalne učne metode, kot je na primer predavanje, prikazi na zaslonih in določeni tipi delavnic spadajo pod kognitivno področje in imajo posledično manjši učinek na področje védenja. Veščina komunikacije oz. profesionalno izražanje empatije pa mora segati prav na področje védenja, če želimo doseči nek vpliv, neko spremembo, uvid v posamezniku … Tuji avtorji (npr. Bauchat, Seropian, & Jeffries, 2016) poudarjajo v okviru simulacijskih okolij, ki se osredotočajo na učenje empatične komunikacije, naslednje pomembne vidike:
• večjo intrinzično motiviranost udeležencev;
• večjo aktivacijo udeležencev;
• samoocenjevanje;
• refleksija (pogled nase iz „drugega, drugačnega zornega kota“);
• postavljanje ciljev na podlagi pridobljenih spoznanj.

Pri senzoričnem gledališču ne gre za klasično predstavo, temveč za vzpostavitev organiziranega doživljajskega okolja. Udeleženci tako potujejo z zaprtimi očmi skozi senzorično pot, ki je vnaprej postavljena. Pri izvedbi sodelujejo dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana.

S pomočjo senzoričnega gledališča, kot učnega pripomočka, želimo ozavestiti pomen empatije, komunikacije, spoštovanja pacientove integritete, dostojanstva in avtonomije.

Stopite skupaj z nami na senzorično pot.

Udeležite se delavnice, ki jo pripravljamo in se preko simulacije vživite v vlogo pacienta.

Izvajalke delavnice

• Helena Krakar, diplomirana medicinska sestra, zaposlena na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, na delovnem mestu učiteljica strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka. Poučuje praktični pouk v šoli in na Očesni kliniki. V svoji karieri je bila kar nekaj let zaposlena tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer je sodelovala tudi z Zdravstveno fakulteto. Na šoli poleg poučevanja strokovnih predmetov in praktičnega pouka, sodeluje pri izvajanju delavnic Samopregledovanje dojk in mod, Senzorično gledališče, sodeluje tudi z centrom IRIS.

• dr. Andreja Prebil, je zaposlena na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana, in sicer kot organizatorica izrednega izobraževanja. Na šoli koordinira različna neformalna izobraževanja, projekte ter je soizvajalka delavnic za dijake v okviru interesnih vsebin (Senzorično gledališče, Komunikacija z umirajočimi pacienti). Leta 2016 je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Filozofija, področje etike. Je avtorica dveh učbenikov za srednje šole ter nekaj strokovnih člankov, recenzij, priročnikov. Njeni področji raziskovanja in zanimanja sta etika in komunikacija, še posebej v zdravstvenih vedah, pa tudi na splošno.

• Mateja Puc, diplomirana medicinska sestra in magistrica dietetike, zaposlena na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Poučuje strokovno teoretične predmete in praktični pouk v šoli in v kliničnem okolju ter v izobraževanju odraslih. Predtem je bila zaposlena v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Na šoli vodi in ustvarja različne projekte, ki vključujejo prednostna področja »Prehrana, zdravje in dobro počutje« in so del trajnostnega razvoja v vzgoji in izobraževanju (EkoŠola, Študijske skupine – Učilnica za življenje, Trajnostna mobilnost, …) Zasnovala je scenarij za Senzorično gledališče – »Vživimo se v vlogo pacienta«, ki ga na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana vrednotijo kot prvi učni pristop simulacijskih okolij. Je tudi izvajalka različnih delavnic v okviru projekta »Ustvarjalna zdravstvena nega«. Pri poučevanju se poslužuje sodobnih načinov poučevanja kot je medpredmetno povezovanje. Za zaposlene na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana organizira delavnice »Kulinarični team building« kot sredstvo za promocijo uravnotežene prehrane in zdravja na delovnem mestu. Je certificirana AFP Prehranska svetovalka.

• Mojca Kotnik, je višja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje. Zaposlena na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Poučuje strokovno teoretične predmete in praktični pouk na šoli. V svoji karieri je bila nekaj let zaposlena tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer se je ukvarjala tudi z izobraževalnim in raziskovalnim delom. Na šoli zraven poučevanja različnih strokovnih predmetov, opravljanja razredništva, sodeluje pri izvajanju delavnic Komunikacija z umirajočimi, medpredmetnem sodelovanju, mednarodnih projektih in pri promociji zdravja za različne starostne skupine na šoli in izven nje.