Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Zbornico - Zvezo
E sonja.robnik@gov.si31/1/2024
07:30
Kongresni center Brdo pri Kranju, dvorana Grandis, Predoslje 39, 4000 Kranj
Poglej na zemljevidu
7.30 - 8.30
Registracija in jutranja kava Povezuje dr. Sonja Robnik
8.30 - 9.30
Uvodni nagovori Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, Doc. dr. Martina Oder, dekanja Zdravstvene fakultete, Doc. dr. Katarina Galof, predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
HOMO SEDENTARE (SEDEČI ČLOVEK) V DELOVNEM OKOLJU
Veliko poklicev (npr. v pisarnah, laboratorijih, klicnih centrih, v prevozništvu, šiviljski industriji) zahteva dolgotrajno sedenje. V Evropski uniji sedeče delo opravljata približno dva od petih zaposlenih. Ženske, kažejo podatki Eurofounda, o sedečem delu poročajo pogosteje. Prekomerno sedenje prinaša številne posledice, npr. srčno-žilna obolenja, diabetes II. tipa, kostno-mišična obolenja, povišanje telesne teže, otekanje nog, migrenske glavobole. Katere so strategije za zmanjševanje časa sedenja in mišičnega neudobja, kako oblikovati sedeče delovno mesto, kako izvesti aktivni odmor, kako si lahko pomagamo takrat, ko se sedenju ne moremo izogniti, je le nekaj vidikov sedečega dela, ki jih naslavljamo v tem sklopu.
9.00 - 10.40
Sedentarnost in skrb za zdravje Mag. Alenka Plemelj Mohorič in dr. Katarina Kacjan Žgajnar, Zdravstvena fakulteta
Blaženje posledic sedečega položaja Nina Hiti, Sara Mohorič, Zdravstvena fakulteta
Kako sedeti, ko je treba sedeti? Dr. Maja Petrič, Zdravstvena fakulteta
10.40 - 11.00
Odmor
STARANJE NA DELOVNEM MESTU: NAJ BO VARNO IN ZDRAVJU PRIJAZNO
Varnost in zdravje pri delu mora biti pomembna organizacijska in osebna vrednota od prvega vstopa na trg dela dalje, saj se posledice dela v ne-trajnostnih delovnih razmerah kopičijo in negativno vplivajo na našo varnost in zdravje ter kakovost življenja. Delež starejših delavk in delavcev se povečuje, nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu pa kaže, da se s starostjo viša delež tistih, ki čutijo hude ali zelo hude telesne bolečine, imajo dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo in slabše ocenjujejo svoje zdravstveno stanje. Panel prinaša odgovore na vprašanja, kako lahko delovno okolje prispeva k varovanju našega zdravja, kaj motivira ljudi, da nadaljujejo z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev, kako stereotipi o starejših lahko znižujejo psihološko varnost njihovega delovnega okolja, pa tudi, kako na delovnih mestih v Sloveniji sploh zaznavamo psihološko varnost.
11.00 - 12.40
Motivi za podaljševanje delovne aktivnosti Dr. Urša Bratun, Zdravstvena fakulteta
Zmote in dejstva o starejših delavcih in delavkah: pomen za njihovo psihološko varno Prof. dr. Tina Kavčič, Zdravstvena fakulteta
Kako slovenski zaposleni zaznavajo psihološko varnost svojega delovnega okolja ugotovitve manjšega okolja Dr. Katarina Kacjan Žgajnar, mag. Alenka Plemelj Mohorič, prof. dr. Tina Kavčič Zdravstvena fakulteta
Razgibajmo mišice, aktivni odmor Nina Hiti, Sara Mohorič, Zdravstvena fakulteta
12.40 - 13.00
Odmor
ŽIVETI IN DELATI S KRONIČNO BOLEČINO
Ocene Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine kažejo, da kronično bolečino čuti petina odraslega prebivalstva, ženske pogosteje kot moški. Čeprav je ta vrsta bolečine najpogostejša pri starejših, je prisotna tudi v delovno aktivni populaciji. Pri tistih s kronično bolečino, ki se v enem mesecu ne vrnejo na delo, se verjetnost za dolgotrajno nezmožnost za delo poveča, kaže praksa. V zadnjem sklopu bomo iskali odgovore na vprašanja, kako živeti in delati s kronično bolečino, postregli z znanstvenimi dokazi o učinkih telesne vadbe pri ljudeh s kronično bolečino, spregovorili o ovirah za izvajanje redne telesne dejavnosti pri tej populaciji, o dejavnikih, ki jih moramo upoštevati pri ocenjevanju zmožnosti za delo in predstavili konkreten primer procesa zaposlitvene rehabilitacije pri dolgotrajno brezposelnem starejšem delavcu s kronično bolečino.
13.40 - 14.30
Telesna dejavnost in vadba za ljudi s kronično bolečino v spodnjem delu hrbta Izr. prof. dr. Alan Kacin, Zdravstvena fakulteta
Možnosti poklicne rehabilitacije pri bolnicah in bolnikih s kronično bolečino Tina Rozman, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča
Zaposlitev dolgotrajno brezposelne starejše osebe s kronično bolečino v procesu zaposlitvene rehabilitacije Ana Miklavčič, Invalidsko podjetje Centerkontura
14.30 - 14.40
Zaključki Mag. Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri MDDSZ
14.40
Delovna zakuska
Kotizacije ni, udeležba na dogodku je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bomo mogli zagotoviti udeležbe.
Prijave sprejemamo najkasneje do 24. 1. 2024 oziroma do zapolnitve prostih mest po načelu zgodnejših prijav. Prijavite se lahko na povezavi https://www.1ka.si/konferencaVZD2024.
Po dogodku vas vabimo na manjšo zakusko, kjer bo priložnost, da z nami ter drugimi udeleženkami in udeleženci predebatirate še kakšno vprašanje s področja varnosti in zdravja pri delu.
Veselimo se srečanja z vami – vabljeni!