Pomoč starejšim osebam, ki preživljajo nasilje v medosebnih odnosih

Kaj lahko storimo v zdravstvenih ustanovah?

Znaki in posledice nasilja ter zanemarjanja pri starejših osebah

Zdravstvene posledice nasilja nad starejšim v družini

  • Poškodbe, ki niso v skladu z  navedenim vzrokom nastanka  (padci, modrice, zlomi … ).
  • Vidna znamenja večkratnih poškodb na različnih stopnjah celjenja, kot so opekline, modrice, ozebline …
  • Zakasneli pregled zaradi poškodb.
  • Starejše osebe pogosto iščejo zdravniško pomoč zaradi nejasnih težav in simptomov.
  • Starejše osebe imajo večkratne enake ali podobne poškodbe.
  • Podhranjenost in dehidriranost.
  • Posledice zaradi higienske zanemarjenosti (razjede zaradi pritiska, vnetja, spremembe na koži …).
  • Poslabšano duševno zdravje.
  • Povečano je tveganje za depresijo, agresivnost, psihosomatska obolenja, kronične bolečinske sindrome, gastrointestinalne motnje.

Vedenje starejšega, ki je žrtev nasilja v družini

  • Starejša oseba zanika, da ima zdravstvene težave zaradi posledic nasilja.
  • Starejša oseba prikriva znake poškodb z obleko ali minimalizira poškodbe.
  • Starejša oseba je prestrašena, potrta, odsotna, zaskrbljena, obupana, brezbrižna …
  • Starejša oseba se pretvarja, da ne sliši, ne razume, ne zmore komunicirati.
  • Starejša oseba opravičuje nasilno vedenje svojcev.
  • Starejša oseba ima boječ odnos do svojca spremljevalca, vpričo njega na govori, prepušča mu komunikacijo z zdravstvenim osebjem.

Vedenje povzročitelja nasilja nad starejšim v družini

  • Povzročitelj, ki spremlja starejšo osebo pri zdravstveni obravnavi, se vede agresivno, napadalno, nezaupljivo do zdravstvenega osebja, želi biti ves čas prisoten pri zdravstveni obravnavi.
  • Povzročitelj je agresiven, napadalen, žaljiv in grozi starejšemu.
  • Povzročitelj, ki spremlja žrtev pri zdravstveni obravnavi, govori namesto starejšega, prekinja, minimalizira ali oporeka njeni izpovedi.
  • Povzročitelj ignorira sposobnosti starejšega, da sam spregovori o svojih težavah, potrebah, željah, pričakovanjih z zdravstvenim osebjem.
  • Povzročitelj je pretirano prijazen, uslužen, sodelujoč z zdravstvenim osebjem, do svojca izraža pretirano skrb, ki pa ni v skladu s stanjem starejšega.

Socialnopsihološka dinamika odnosov v družini

  • Družina ali posamezni člani so zaradi neurejenih socialnih razmer in konfliktnih medsebojnih odnosov v obravnavi na Centru za socialno delo.
  • Družina ali posamezni člani so zaradi kaznivih in drugih dejanj v postopku na policiji ali sodišču.
  • Zaznani so problemi z odvisnostjo od alkohola ali drugih drog in podobno.
  • Starejši in/ali drugi družinski člani živijo v socialno ogrožajočih razmerah.

Zaupni pogovor s starejšo osebo

Kadar zdravstveni delavci zaznajo znake, ki kažejo na sum nasilja nad starejšo osebo v družini, se je potrebno s pacientko ali pacientom pogovoriti. Zavedati se je treba, da se z vprašanji o morebitnih izkušnjah z nasiljem posega v čustveno in intimno področje starejših. Zato je potrebno:

  • zagotoviti ustrezen prostor, ki bo zagotavljal zaupnost, varnost in intimnost pogovora;
  • v pogovoru preverimo, ali nas starejši pacienti dobro slišijo in razumejo/dojemajo;
  • starejšega pacienta ali pacientko prijazno in previdno spodbudimo, da spregovori;
  • govorimo mirno, smo naklonjeni, sočutni in empatični;
  • pazimo, da uporabljamo besede, ki so starejšim blizu, razumljive, jasne in prilagojene njihovi sposobnosti dojemanja (praviloma ne uporabljamo tujk, strokovnih izrazov);
  • izpoved poslušamo pozorno ter poskušamo delovati pomirjujoče;
  • izpovedi verjamemo;
  • s postavljanjem vprašanj pomagamo k razjasnitvi dejstev o nasilnem odnosu, v katerem se nahaja;
  • težav starejše osebe, ki doživlja nasilje, ne zmanjšujemo, jih ne preslišimo in jih nimamo za nepomembne;
  • imenujmo in odločno obsodimo nasilje ter starejšo osebo razbremenimo občutkov krivde zaradi doživljanja nasilja. Jasno tudi povemo, da je za nasilje odgovoren tisti, ki nasilje povzroča;
  • nikoli ne spodbujamo k vztrajanju v nasilnem odnosu ali soočanju oziroma pogovoru z osebo, ki povzroča nasilje – žrtev je v nasilnem odnosu podrejena in nima enake moči kot povzročitelj;
  • v pogovoru poskušamo doseči razbremenitev čustvene stiske;
  • opogumljamo in spodbujamo; starejšo osebo spomnimo na skrb zase ter na njene uspehe in vire moči;
  • v pogovoru iščemo druge osebe, ki ji lahko pomagajo; jo spremljajo v postopkih, ji nudijo psihosocialno podporo, pomagajo ob ogroženosti;
  • ne dajemo nasvetov, ne odločamo namesto nje, ne izhajamo iz lastnih izkušenj;
  • upoštevamo moč in zmožnosti starejše osebe pri iskanju izhoda iz nasilja;
  • opozorimo na možnost oziroma nujnost prijave nasilja.

Pacientko oziroma pacienta ob koncu pogovora seznanimo, da smo po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini dolžni nasilje prijaviti.

Ne obljubljamo, da se bo vse uredilo, ker tega ne moremo zagotoviti. Naredimo vse, kar sami lahko storimo za boljše zdravstveno in čustveno počutje starejše osebe.

Tudi, če nas starejša oseba prosi, naj o zaupanem ne povemo nikomur, razložimo, da tega ne moremo storiti, saj je naša odgovornost, da nasilje prijavimo. Povemo, da je to edina pot, da se nasilje ustavi.

Naredimo zapis zaznave nasilja (obrazec Obvestilo o zaznavi nasilja v družini).

O zaznavi nasilja obvestimo zdravnika in nadrejene.

Po potrebi obvestimo socialno službo v zavodu.

Ukrepamo v skladu s Pravilnikom o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti