PORTAL ČLANOV
Stanje licenčnih točk
Register in licence
PORTAL ORGANIZATORJEV

Kongres 2021

POVABILO NA 13. KONGRES ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE

Programska knjižica 13. kongresa Zbornice – Zveze 2021

Že 13. po vrsti kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije bo poseben, drugačen. Tako drugačen in poseben kot je posebno vse leto. Pandemija koronavirusne bolezni je nehote v središče dogajanja postavila prav zdravstvo, katerega večinski del predstavljamo medicinske sestre in babice. Zato je izbrani naziv kongresa

»Medicinske sestre in babice v središču globalnih izzivov za razvoj in prihodnost zdravstva«

sam po sebi še kako zgovoren. Vse bolj se srečujemo z globalnimi zdravstvenimi izzivi in spletni kongres bo ob teh izzivih omogočil tudi globalno povezovanje izjemnih predavateljev z vseh koncev in krajev. To bo zagotovo pritegnilo k udeležbi še večje število udeležencev, ki boste kongres lahko spremljali tako z delovnega mesta kot iz domačega naslanjača. Mednarodno priznani strokovnjakinji iz tujine bosta osvetlili pomen zdravstvene nege in babištva v teh posebnih časih v evropskem in svetovnem merilu. Kako solidarni smo kot družba, na planetu, ki ne raste, koliko trnja in zvezd je tudi v našem poklicu ter kako se ob vsem tem počutijo pacienti, bodo teme kongresa, ki vas ne bodo pustile ravnodušne. Kaj nam bo prinesla prihodnost in kako bomo sobivali z umetno inteligenco tudi v zdravstvu, so prav posebna vprašanja. Tudi na takšna vprašanja bodo poskušali najti odgovore nekateri vabljeni predavatelji. Mednarodni dan babic, ki ga bomo obeležili 5. maja, bo z motom »Upoštevajte podatke – vlagajte v babice« po vsem svetu opozarjal na to, kako pomembne so babice v sleherni družbi. Sporočilo ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, 12. maj, ki ga je izbral Mednarodni svet medicinskih sester (ICN), je »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva« in prav tega se še kako zavedamo tudi doma. Zato verjamemo, da je izbrani program kongresa zares najboljša priložnost, da se povežemo, pa čeprav le spletno, v kar največjem številu, najrazličnejši strokovnjaki v zdravstvenem timu. Še prav posebej bomo veseli druženja s stanovskimi kolegicami in kolegi, ki jim kongres poklanjamo ob mednarodnem letu medicinskih sester in babic. Vljudno vabljeni na prvi spletni kongresni dogodek.

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

PREDAVATELJI

VOICE OF NURSES IN EUROPE

Elizabeth Adams, predsednica EFN

Elizabeth Adams je predsednica Evropske federacije združenj medicinskih sester in zastopa tri milijone medicinskih sester po Evropi. Trenutno je vodja službe za politiko varnosti in zagovorništva pacientov pri Nacionalnem uradu za varnost pacientov na Ministrstvu za zdravje Severne Irske. Je članica upravnega odbora globalne kampanje Nursing Now, ustanovljene na podlagi poročila The Triple Impact of Nursing. Njeno mednarodno delovanje vključuje tudi članstvo v številnih mednarodnih skupinah, kot sta Koalicija za varovanje zdravja na vojnih območjih in Mednarodni center za migracije medicinskih sester. Poleg tega je izredna profesorica na Univerzi za tehnologijo Curtin, Zahodna Avstralija in University College Dublin, častna članica Fakultete za zdravstveno nego in babištvo Royal College of Surgeons Ireland.

THE POTENTIAL IMPACT OF MIDWIVES ON LIVES SAVED, AND WHAT THIS MEANS FOR THE FUTURE OF MIDWIFERY

Frances McConville, WHO

Fran McConville je babica in medicinska sestra z magisterijem iz zoologije in doktoratom iz ekonomije v zdravstvu. Potem ko je bila sredi 80. let prejšnjega stoletja v Bangladešu kot volonterska babica, se je večino kariere ukvarjala s področjem spolnega, reproduktivnega zdravja in zdravja žensk in otrok v Jugovzhodni Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Kot svetovalka je sodelovala z vrsto agencij, nevladnimi organizacijami in Združenimi narodi. Fran je trenutno svetovalka za babištvo pri Svetovni zdravstveni organizaciji s sedežem v Ženevi in zagotavlja tehnično in organizacijsko podporo 194 državam članicam. Je vneta zagovornica pravic žensk, novorojenčkov in njihovih družin ter dostopa do kakovostne babiške obravnave za vse. Skrbi za to, da zagotovljena babiška obravnava ne temelji le na obstoječih dokazih, temveč tudi na znanju.

DRŽAVLJANI ZAUPAJO MEDICINSKIM SESTRAM, KAJ PA ZDRAVSTVENA POLITIKA?

prof. dr. Brigita Skela Savič

Prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, je visokošolska učiteljica in raziskovalka na FZAB od njene ustanovitve, od 2006 do 2017 tudi dekanja fakultete. Na FZAB je nosilka predmetov na področju raziskovalnih metod, na dokazih podprtega dela in menedžmenta v zdravstvu na vseh treh bolonjskih stopnjah. Habilitirana je na FZAB in Univerzi na Primorskem. Je raziskovalka zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja, elementov profesionalizacije zdravstvene nege in drugih zdravstvenih strok. Ima bogat opus znanstvenih objav v mednarodnih in domačih revijah in bogate izkušnje z vodenjem in sodelovanjem v mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih projektih. Na FZAB vodi Katedro za zdravstvene vede. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je nosilka izbirnega predmeta na doktorskem študiju. Mednarodno deluje kot raziskovalka in vabljena strokovnjakinja v razvojne in raziskovalne projekte na področju izobraževanja in razvoja zdravstvene nege. Od 2013 do 2018 je bila glavna in odgovorna urednica Obzornika zdravstvene nege, je članica uredniškega odbora revij Zdravstveno varstvo, Obzornika zdravstvene nege in Nurse Education Today. Za obdobje 2017 do 2021 je izvoljena v svet direktorjev Mednarodnega sveta medicinskih sester, ICN zastopa v organizaciji Global Coalition on Aging. Je družbeno aktivna državljanka, zagovornica dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave za vse državljane.

PANDEMIJA IN SOLIDARNOST

prof. dr. Mladen Dolar

Mladen Dolar je profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova glavna raziskovalna področja so nemški idealizem, strukturalizem in psihoanaliza ter filozofija umetnosti. Predaval je na številnih univerzah v Evropi in Ameriki (redno je gostujoči profesor na univerzi v Čikagu in na European Graduate School v Švici). Poleg skoraj 200 razprav in člankov v znanstvenih revijah in zbornikih je avtor 14 knjig v slovenščini, v tujini pa je najbolj znana njegova knjiga o glasu A Voice and Nothing More (MIT 2006), ki je bila prevedena v deset jezikov.

ŽIVIMO NA PLANETU, KI NE RASTE

prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

Diplomirala je leta 1980 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in doktorirala na Biotehniški fakulteti. Je redna profesorica na Biotehniški fakulteti, predstojnica Katedre za agrometeorologijo in članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi. V Sloveniji velja za eno izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb, predvsem njihovega vpliva na rast in kmetijsko pridelavo. Problematiko aktivno predstavlja tudi s poljudnimi objavami. Leta 1988 je s soavtorjem prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča za originalne prispevke k dinamičnemu modeliranju produkcijske organske mase v odvisnosti od okolja v lokaciji in širšem prostoru. Znotraj Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov (IPCC) je kot članica opravljala veliko različnih funkcij. Leta 2007 je IPCC za prizadevanje pri ozaveščanju javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja prejel Nobelovo nagrado za mir in z njim je tudi Lučka Kajfež Bogataj postala soprejemnica te prestižne nagrade. Leta 2008 je prejela red za zasluge za odmevno znanstveno delo na področju proučevanja podnebnih sprememb ter njeno predanost varovanju okolja.

OPRAVLJATI POKLIC ALI BITI POKLICAN

Zenel Batagelj

Zenel Batagelj je ustanovitelj in partner v družbi VALICON, kjer svetuje ključnim naročnikom na področju trženja, znamčenja in strategij rasti. Na tem področju je eden najbolj vidnih strokovnjakov v jugovzhodni Evropi. V zadnjem času se poglobljeno ukvarja z arhitekturo, identiteto in upravljanjem znamk ter integracijo znamčenja z upravljanjem potrošniške izkušnje v najširšem pomenu besede. Znamkam pomaga spet vdahniti smisel, kar je v virusnih časih še kako aktualno. Posebej ga privlačijo start upi s poudarkom na distribuiranih sistemih. Z uporabo inovativnih metod, kot so LEGO® SERIOUS PLAY®, strategij v realnem času in aplikacijo arhetipov, je prišel do občutnih pohitritev strateških odločevalskih procesov. Je dober poznavalec tako slovenskega kot regionalnega potrošnika pa tudi širše. Je aktiven član Društva za marketing Slovenije ter pogost predavatelj na večjih trženjskih dogodkih, tudi oglaševalska osebnost leta 2015. Na strokovnem področju ima tudi objave v številnih mednarodnih strokovnih revijah, med drugim je tudi soavtor poglavja dela, izdanega v prestižni založbi Wiley.

SKOZI TRNJE DO CVETLICE

Polona Šafarič Tepeš

Slovenska znanstvenica Polona Šafarič Tepeš, ki raziskuje v New Yorku, se posveča razumevanju redkih rakov, vodenih preko fuzijskih onkoproteinov. Od nekdaj je sprejela sleherno priložnost za razumevanje znanosti: od biološko usmerjene gimnazije do doktorata na Fakulteti za farmacijo. 2015 je ustanovila sodelovanje med Cold Spring Harbor Laboratorijem (CSHL) v New Yorku, domu osmih Nobelovih nagrajencev, in Fakulteto za farmacijo ter istega leta začela svojo doktorsko izmenjavo. Na CSHL je razvila in vitro model mezenhimskega hondrosarkoma, vodenega preko HEY1-NCOA2 fuzije in predklinični in vivo model, ter našla uspešno tarčno terapijo. Ti rezultati so jo pripeljali do sodelovanja s sarkomskim strokovnjakom prof. dr. med. Robertom Makijem, FACP, FASCO, ki vodi multicentrično klinično študijo z omenjeno tarčno terapijo. Na podlagi njenih rezultatov so začeli novačiti paciente z mezenhimskim hondrosarkomom po ZDA v 2020. Življenjska izkušnja v temperamentnem New Yorku ji je odprla oči o marsikaterih težavah, ki jim prej ni bila neposredno izpostavljena. Problematika žensk v znanosti in zdravstvu je postal njen »projekt v prostem času«. Vzpostavila je sodelovanje s slovensko veleposlanico Združenih narodov, zaveznico žensk v znanosti, s katero sta organizirali uraden obisk 12 veleposlanikov ZN v CSHL. 2020 in 2021 je bila povabljena panelistka na konferenci Združenih narodov, organizirane preko kraljevske akademije Royal Academy of Science International Trust (RASIT) na mednarodni dan žensk in deklic v znanosti. 2021 je postala znanstvena sodelavka kraljevske akademije RASIT, kjer pomaga pri ustvarjanju dogodkov ZN z namenom povezovanja strokovnjakov ter ambasadorjev na temo različnih znanstvenih problematik, vključno s spolno enakopravnostjo. Poleg tega je članica slovenskega društva VTIS, kjer je letos soustvarila klub Slovenk po svetu z namenom povezovanja in medsebojnega sodelovanja uspešnih Slovenk.

DINAMIČNO ZDRAVSTVO V RIGIDNIH ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

prof. dr. Petra Došenović Bonča

Petra Došenović Bonča je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeni raziskovalni področji sta ekonomika javnega sektorja in ekonomika zdravstva. Na slednje posega tudi njena doktorska disertacija iz leta 2011 z naslovom Inovacije kot dejavnik učinkovitosti in uspešnosti bolnišnic v Sloveniji. Petra Došenović Bonča je članica sosveta za zdravje Statističnega urada Republike Slovenije. Je članica znanstvene organizacije The Operational Research Society. V obdobju 2013–2017 je bila na Ekonomski fakulteti koordinator mednarodne akreditacije poslovnih šol EQIUS. Objavila je članke, v katerih analizira in proučuje različne vidike slovenskega zdravstvenega sistema in reforme ter politike v tem sektorju. Sodeluje v svetovalnih projektih na področju zdravstva v Sloveniji. Na Ekonomski fakulteti je aktivno sodelovala pri razvoju magistrskega študija Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu. Od leta 2017 je tudi vodja tega programa, predava pa pri predmetih Osnove ekonomike zdravstvenega varstva, Ekonomske analize v zdravstvu, Zdravstveno zavarovanje ter Zdravstvo in zdravstveni sistemi.

PRIHODNOST ZDRAVSTENIH POKLICEV V DRUŽBI 5.0: SOBIVANJE ČLOVEŠKE IN UMETNE INTELIGENCE?

Dr Jana Javornik

Dr Jana Javornik je doktorirala iz primerjalne socialne politike in politične ekonomije na univerzi v Southamptonu v Združenem kraljestvu. Je mednarodno aktivna raziskovalka na področju delovnih razmerij, družinske in socialne politike, ki sodeluje v številnih strokovnih in civilnodružbenih društvih. V preteklosti je vodila Poročila o človekovem razvoju Slovenije (z Razvojnim programom ZN); sodelovala pri pripravah in spremljanju izvajanja Razvojnih strategij Slovenije in pri konceptih, metodah in kazalnikih človekovega razvoja in blaginje. Bila je svetovalka škotski vladi pri reformi politike otroškega varstva, sodeluje z islandsko vlado pri reformi družinske politike, za arabske vlade pripravlja smernice družinskih politik, sodeluje pri urejanju strokovnih revij, predava in raziskuje. Živi in deluje v Združenem kraljestvu, je profesorica na University of Leeds in gostujoča raziskovalka Stockholm University na Švedskem in Utrecht University na Nizozemskem. Do februarja 2021 je bila direktorica direktorata za visoko šolstvo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

ZDRAVSTVENA NEGA V LUČI UPORABE NAPREDNIH TEHNOLOGIJ

asist. Andrej Fink

Asist. Andrej Fink je leta 2000 diplomiral na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani na smeri zdravstvena nega in si pridobil naziv diplomirani zdravstvenik. Leta 2005 je zaključil univerzitetni študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani organizator. Na podiplomskem študiju na George Washington University School of Medicine and Health Sciences, smer Emergency Services Management, si je leta 2010 pridobil naslov MSHS (Master of Science in Health Sciences). Od leta 1994 je bil vodja Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer je leta 2018 prevzel vodenje Dispečerske službe zdravstva. Na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin sodeluje kot visokošolski učitelj pri predmetih Nujna medicinska pomoč in zdravstveno varstvo v posebnih razmerah in Anesteziologija in oživljanje. Na nacionalni ravni se intenzivno ukvarja z razvojem zdravstvene dispečerske službe ter pripravami zdravstva na delovanje v izrednih razmerah. Za svoje dolgoletno delo na tem področju je prejel bronasti in srebrni znak civilne zaščite kot priznanje za posebne zasluge in izjemne prispevke pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju. Za svoje delo na strokovnem področju je prejel najvišje priznanje Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije zlati znak.

Telezdravstvo – prihodnost zdravstvenih sistemov za uporabnike zdravstvenih storitev

Nana Fartek

Nana Fartek je diplomirala leta 2007 na Medicinski fakulteti v Ljubljani in leta 2014 končala specializacijo iz družinske medicine. Dobrih deset let je delala v zdravstvenem domu, od leta 2013 pa v svoji ambulanti. V svoji karieri se je predano vključevala tudi v delo ambulante nujne medicinske pomoči, tako pri pregledih odraslih in otrok ter urgentnih intervencijah. V svoji praksi in v okviru Zdravstvenega nasveta uvaja sodobne pristope, tudi telemedicino, ki je zlasti v času Covid -19 omogočila mnogim dostopnost do kakovostne zdravstvene obravnave. Na okrogli mizi bo podelila svoje izkušnje iz prakse telemedicine.

TELEZDRAVSTVO – prihodnost zdravstvenih sistemov za uporabnike zdravstvenih storitev

Simona Jamnik Čok

Simona Jamnik Čok je univerzitetna diplomirana pravnica, ki zadnjih 5 let sodeluje pri razvoju programa interdisciplinarne Zdravstvene točke, ki omogoča, pacientom zdravstvene storitve na daljavo v obliki asistenčnega centra, skozi svetovanje, preventivo, triažiranje in učinkovito usmerjanje pacientov na zdravstvene storitve v okviru slovenskega zdravstvenega sistema. Povezovanje, sodelovanje in soustvarjanje med zdravstveno stroko, medicino, tehnologijo in družbenimi spremembami so njeno delo, ki je zanjo osmišljeno le, če je pripomogla k povečani dostopnosti zdravstvenih storitev in izboljšani oskrbi ljudi ob njihovem prizadevanju za ohranjanje in preventivo zdravja