AKTUALNO O COVID-19
Stanje licenčnih točk
Register in licence
PORTAL ORGANIZATORJEV

Kongres 2017

11. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije z naslovom

»Medicinske sestre in babice – ključne za zdravstveni sistem«

je potekal 27., 28. in 29. novembra 2017, v Kongresnem centru Brdo, Brdo pri Kranju.

ZBORNIK 11. KONGRESA ZBORNICE-ZVEZE

PROGRAM 11. KONGRESA ZBORNICE-ZVEZE

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju se je v organizaciji Zbornice – Zveze zaključil 11. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije. Več kot 280 udeleženk in udeležencev je prisluhnilo mednarodnim plenarnim predavateljem, med drugim predsednici Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN) Annette Kennedy, generalnemu sekretarju Evropske zveze združenj medicinskih sester (EFN) dr. Paulu de Raeveju in prof. dr. Lesley Page, nekdanji predsednici Kraljevega združenja babic. Na kongresu je Zbornica – Zveza slavnostno obeležila tudi 90. obletnico organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem.

Utrinki iz predavanja

»Neprestano zavzemanje za boljše, enotnejše in uspešnejše delo ter tudi zastopanje ekonomskih interesov medicinskih sester in babic ter skrb za napredek in razvoj stroke je temeljno vodilo organizacije Zbornice – Zveze skozi vseh 90 let. Na mnogih področjih se je vloga medicinske sestre močno okrepila. Od medicinskih sester in babic se pričakuje prevzemanje novih nalog in odgovornosti, zato je treba zagotoviti kakovosten izobraževalni sistem,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. »Potrebujemo svoj zakonski okvir, ki bo zagotavljal stabilnost in avtonomnost znotraj zdravstvenega sistema. Nedopustno je, da si že 90 let medicinske sestre in babice prizadevamo za ta ključni dokument. S prenosom direktive EU 2013/55 v slovenski pravni red sta poklica diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice stopila ob bok reguliranima poklicema zdravnika in farmacevta. Oboji imajo svoj zakon že dolgo.«

»Prepričana sem, da medicinske sestre in babice zmoremo odgovoriti na izzive, ki jih sodobna družba zahteva od nas. Da bomo lahko izpolnile svoje poslanstvo, skrb za pacienta, pa mora biti izpolnjen osnovni pogoj – v sistemu nas mora biti toliko, kot nas ta potrebuje za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacienta,« je še dodala Ažmanova.
»Na vseh ravneh imajo medicinske sestre pomembno vlogo – bodisi pri zagotavljanju zdravstvene nege, natančnem ocenjevanju potreb in oblikovanju kliničnega odziva bodisi pri ocenjevanju izidov in učinkovitosti obravnave. A kljub temu so medicinske sestre pri številnih pomembnih odločitvah glede zagotavljanja zdravstvene nege izključene. Čas je, da dvignemo svoj glas in postanemo bolj vidne,« je dejala Annette Kennedy. »Naložb v zdravstveno nego se ne sme obravnavati kot strošek. Vlade in odločevalci ne bi smeli dvomiti v vrednost vračanja naložb v zdravstveni sektor. Vlaganja v storitve zdravstvene nege bi morala biti obravnavana kot naložbe v gospodarstvo, saj je z zdravo in delovno bolj storilno populacijo mogoče doseči boljši gospodarski donos. In vlaganje v medicinske sestre je ključen način za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.«

»Varčevalni ukrepi v vseh državah članicah EU, pa tudi globalno, so vodili in še vedno vodijo v drastične reze na področju sestave zdravstvenih timov in izobraževanja medicinskih sester, saj so vlade gledale na krizo kot na priložnost za zaposlovanje cenejšega kadra. In ti rezi tudi v letu 2017 še zdaleč niso končani,« je na hude posledice neupoštevanja direktiv EU, ki urejajo izobraževanje medicinskih sester, opozoril dr. Paul de Raeve. »Upam, da bo Evropska komisija od držav terjala odgovornost za degradiranje medicinskih sester in njihovega poklica. Če ne bo skladnosti izobraževalnih programov v zdravstveni negi s posodobljeno direktivo 2013/55/EC, ne bo mogoča migracija znotraj EU in ne bo vzajemnega prepoznavanja profesionalnih kvalifikacij. Medicinske sestre bodo padle v splošen sistem, ki namesto pod sektorski sistem vzajemnega prepoznavanja profesionalnih kvalifikacij pomeni priznano kvalifikacijo zdravstvenega asistenta, čeprav so v svoji državi prepoznane kot ‘medicinske sestre’. To je izguba vlaganj in virov.«

Prof. dr. Lesley Page, nekdanja predsednica Kraljevega združenja babic, pa je spregovorila o medikalizaciji in humanizaciji rojstva: »Če želimo globalno izboljšati zdravje mater in dati novorojenčkom dobro popotnico ob rojstvu, je pomemben položaj žensk v družbi in njihove izobraževanje. O medikalizaciji rojstva govorimo takrat, ko nezdravstvene težave definiramo kot zdravstvene. Nosečnost in porod postaneta subjekt pod nadzorom medicine. Normalni pojavi so definirani kot težave in ustvarjen je nov trg uporabnikov. Danes v državah Južne Amerike rodi s carskim rezom že 70–80 % žensk. Močne so tudi težnje po vse večji uporabi tehnologije, saj tehnologija rešuje življenja, a vendarle ne more zamenjati podpore človeka in človeških odnosov. Mi potrebujemo uravnovešen pristop v obravnavi žensk in otrok.«

Poleg tega so udeleženke in udeleženci prisluhnili tudi predavanju Dušice Popadić, direktorice nevladne organizacije Incest Trauma Centar – Beograd, specializirane za družbene probleme spolnega nasilja, ki je spregovorila o zavezništvu med zdravstvenimi delavci in ženskami z otroki, ki so preživeli spolno nasilje. Prim. dr. Dušica Pleterski Rigler pa je predstavila pomen sodelovanja v zdravstvenem timu v luči odgovornosti in varnosti. Celoten program 11. kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije se nahaja tukaj.

V nagradni igri, ki sta jo organizirali Zbornica – Zveza in Avtohiša Kranj in je potekala vse od maja, so sodelovali številni naši člani in članice. A nagrada – enoletna brezplačna uporaba novega Citroëna C3 – je pripadla samo eni. Srečna nagrajenka, izžrebana na 11. kongresu zdravstvene in babiške nege Slovenije, je Alenka Milošič s Štajerske.

Nagovor Monike Ažman ob 90-letnici organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem

Spoštovani predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, častni pokrovitelj nocojšnje slovesnosti, ministrica za zdravje gospa Milojka Kolar Celarc, varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer, predsednica ICN gospa Annette Kennedy, kolegice in kolegi, cenjeni gostje, počaščena sem, da mi je nocoj, natanko 90 let od prvega sestanka pionirk slovenske zdravstvene nege, pripadla čast, da vas nagovorim kot predsednica stanovske organizacije, ki združuje več kot 15.000 medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev negovalcev v naši državi. Naj bo nocojšnja slovesnost zahvala vsem, ki so soustvarjali zgodovino in prispevali svoj delež k temu, da smo danes prepoznavna in cenjena stroka v zdravstvenem sistemu.
Začetki organiziranega delovanja naših predhodnic, z namenom medsebojnega povezovanja in reševanja splošnih sestrskih vprašanj v dobro vseh sester, se zdijo skromni, a njihova vsebina je napredna in v marsičem zelo sodobna.
Opustitev naziva nudilja in sprejem naziva sestra, preučevanje sestrskega poklica, njihove delovne obleke in potreba po samostojnem glasilu so le nekatere med njimi.
Takratno zavzemanje za državljansko in družbeno enakopravnost žensk s protesti proti uvedbi celibata za sestre z načelom omejevanja svobode ter razprave, kako preprečiti sprejemanje moških učencev v bolničarske in strežniške šole, ker je s tem ogrožena eksistenca sestrskega poklica s strani moške konkurence, dajejo organizaciji ne le strokovne, temveč tudi družbene razsežnosti vse do danes.
Neprestano zavzemanje za boljše, enotnejše in uspešnejše delo ter tudi zastopanje ekonomskih interesov medicinskih sester in babic ter skrb za napredek in razvoj stroke je temeljno vodilo organizacije skozi vseh devet desetletij.
Tudi danes si organizacija prizadeva krepiti tako pomen dejavnosti in poklica kot tudi podobo izvajalcev zdravstvene in babiške nege.
V tem trenutku smo se, tako kot milijoni medicinskih sester in babic po vsem svetu, tudi slovenske zavezale k doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja, katerih osnovni namen je zagotoviti, da ne spregledamo nikogar. Naj bo ta slovesnost tudi priložnost, da poudarim tiste primere dobre prakse, na katere smo lahko vsi skupaj zelo ponosni, in tudi priložnosti, ki jih je treba izkoristiti.
Visoko zaupanje pacientov, ki nam ga izkazujejo, je vrednota in prednost, na kateri velja graditi. Prav to je pogoj za ustvarjanje in razvijanje partnerskega odnosa s pacienti ob spoštovanju in upoštevanju njihove avtonomije.
Preventivna dejavnost je temeljna dejavnost medicinskih sester pa tudi babic ter je hkrati eden osnovnih pogojev za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja celotne družbe.
Medicinske sestre smo ključne pri promociji zdravja, zgodnjem odkrivanju obolenj in zdravstveni vzgoji, pa ne le pri otrocih. Poseben izziv predstavlja dolgoživa družba. Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših od 65 let hitro narašča.
Množica informacij, ki so dosegljive vsem in povsod, na eni strani zahteva krepitev odgovornosti in na drugi dolžnosti posameznika. Prav zato, ker imamo medicinske sestre sposobnost opazovanja in povezovanja, smo tiste, ki lahko in moramo izvesti premik v smeri krepitve zdravstvene pismenosti.
Na mnogih področjih se je vloga medicinske sestre v zadnjem času močno okrepila. Naj omenim reševalno in urgentno dejavnost s sodobnim triažnim sistemom, pa dializo, enterostomalno terapijo in endokrinološko področje ter paliativno oskrbo. Patronažno zdravstveno varstvo ter vzgoja za zdravje otrok in mladine sta odlika zdravstvenega varstva v Sloveniji, kjer je vloga medicinskih sester osrednjega pomena. Nov način dela v ambulantah družinske medicine, s pristojnostjo diplomirane medicinske sestre za preventivno presejanje in edukacijo ter spremljanje parametrov urejenosti kronične nenalezljive bolezni ter izvajanje preventivnih pregledov zdrave nosečnice, postavlja pred obe poklicni skupini nove izzive.
Ker se od medicinskih sester in babic pričakuje prevzemanje novih nalog in odgovornosti, je treba zagotoviti kakovosten izobraževalni sistem. Veliko število izobraževalnih ustanov še ne zagotavlja tudi kakovosti! Le ta mora biti regulirana na vseh ravneh – od srednjega poklicnega do univerzitetnega. Upanje morda vliva pred dnevi, po skoraj dveh letih tudi političnih razprav, na Strokovnem svetu za poklicno in srednje izobraževanje sprejet poklicni standard zdravstveno-socialni asistent, ki je podlaga za pripravo enotnega izobraževalnega programa za poklic na ravni srednjega strokovnega izobraževanja.
Po več kot desetih letih, odkar je bilo Zbornici – Zvezi prvič podeljeno javno pooblastilo, je sedanja ministrica za zdravje gospa Milojka Kolar Celarc kot prva izdala pooblastilo za pripravo dveh kliničnih specializacij s področja zdravstvene nege. Osnovna izhodišča smo v organizaciji s pomočjo strokovnih sekcij že pripravili. Verjamem, da bomo upravičili vaše zaupanje, gospa ministrica.
Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki bo stopil v veljavo decembra, daje po več kot dvajsetih letih možnost uveljavitve sistemskih rešitev v zdravstveni negi. Kako uspešni bomo, bo odvisno od številnih deležnikov. Predvsem bo management zdravstvene nege tisti, ki mora s svojo strokovno kompetenco zagovarjati usmeritve, zapisane v strategiji razvoja zdravstvene nege ter v ključnih dokumentih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi. Ob tem mora brezkompromisno vztrajati pri varnosti in kakovosti.
Da bo management na vseh ravneh in področjih to zmogel, potrebuje svoj zakonski okvir. Ta mu bo zagotavljal stabilnost in avtonomnost znotraj zdravstvenega sistema. Nedopustno je, da si že devet desetletij medicinske sestre in babice prizadevamo za ta ključni dokument. S prenosom Direktive EU 2013/55 v slovenski pravni red sta poklica diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice stopila ob bok reguliranim poklicem zdravnika in farmacevta. Oboji imajo svoj zakon že dolgo.
Vse zagotovo ni odvisno le od političnih odločevalcev. Še kako pomemben je naš lastni pogled in razumevanje pomena zdravstvene in babiške nege. Znanje, veščine, etika in morala, družbena, ekonomska in politična odgovornost, spoštovanje standardov in kompetenc so značilnosti, ki medicinskim sestram in babicam zagotavljajo priložnosti za osebnostno in profesionalno rast. Si lahko ob tem nastavimo ogledalo?
Znanja ni nikoli dovolj, veliko priložnosti nas čaka tudi na raziskovalnem področju, še več v opolnomočenju, da smo ključni zagovorniki pacientovih pravic, da smo dolžni jasno in glasno opozarjati na nepravilnosti, ki bi bile lahko v škodo pacienta in nas samih.
Prepričana sem, da medicinske setre in babice znamo odgovoriti na izzive, ki jih sodobna družba zahteva od nas. Da bomo lahko izpolnile svoje poslanstvo – skrb za pacienta, pa mora biti izpolnjen osnovni pogoj: v sistemu nas mora biti toliko, kot nas ta potrebuje za zagotavljanje varne in kakovostne obravnave pacienta. Premalo odločno opozarjanje na veliko pomanjkanje vseh izvajalcev v zdravstveni in babiški negi, premalo vrednoteno delo, težke razmere, v katerih smo se znašli, še vedno je v tem poklicu kar 90 % žensk, kljub plemenitemu, vendar izredno odgovornemu in napornemu poklicu, je pripeljalo do povečanega absentizma, ekonomskih migracij v tujino in zapuščanja poklica.
Težko je razumeti, da bo pokojnina medicinske sestre po 40 letih delovne dobe – v skrbi za človeka zadostovala za komaj tretjino potrebnih sredstev za kritje stroškov ob morebitnem preživljanju jeseni življenja v domu za starostnike.
Poguma, volje in vztrajnosti pa medicinske sestre in babice še nismo in ne bomo izgubile. Še kako se zavedamo, da smo ključne za zdravstveni sistem. Prav tak je tudi moto 11. kongresa: Medicinske sestre in babice – ključne za zdravstveni sistem, ki se je začel 27. oktobra in je trajal tri dni. 280 prijavljenim udeležencem je ponudil nova znanja, ki so zbrana tudi v kongresnem zborniku.
To pomeni, da imamo tudi moč in znanje in prav nič nenavadnega ni, da želimo sodelovati pri oblikovanju zdravstvene politike in upravljanju zdravstvenega sistema, ki temelji na enaki dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse in je javen. Želimo biti slišani!
Devet desetletij vztrajanj, premagovanja ovir, pripravljenosti, zavzetosti in prostovoljstva ni bilo spregledanih. Zato dovolite, gospod predsednik, da se vam ob tej priložnosti, ob navzočnosti veliko večjega števila stanovskih kolegic in kolegov kot v poletnih dneh v predsedniški palači in tudi v imenu vseh tistih, ki zaradi svojega poslanstva ne morejo biti z nami, še enkrat iskreno zahvalim za vaše odlikovanje red za zasluge, ki ste nam ga podelili ob obletnici, ki jo slavimo danes. Kot ste v obrazložitvi med drugim zapisali: za vse številne visoko strokovne naloge, ki jih danes zmorejo uresničiti medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki tudi zaradi uspešnega dela stanovske organizacije in visokih ambicij, ki smo jih vtkali v njeno delo ter s tem potrdili zvestobo človekoljubni tradiciji, ki so jo gradili rodovi pred nami. Hvala vam.
Zahvala gre vsem vam, spoštovane prejemnice jubilejnih priznanj. Vsako časovno obdobje, v katerem ste vodile organizacijo, je imelo svoje posebnosti, ovire, danosti ter priložnosti. Verjamem, da je bil ves vaš trud usmerjen v dobro stroke zdravstvene in babiške nege, za dobro vseh njenih izvajalcev, za obstoj in razvoj stanovske organizacije in ne nazadnje v dobro vseh ljudi. Hvala vam.
Posebno zahvalo si zaslužite vse članice in člani. Brez vas tudi organizacije ne bi bilo. Zbrati tako veliko število prostovoljnih članic in članov na enem strokovnem področju je zagotovo odlika, ki jo zmorejo zares samo predani in zvesti ljudje.
Zagotovo je to tudi najlepša popotnica prihajajočim generacijam. Dolžni smo jim zapustiti bogato dediščino, ki smo jo prejeli, ponosni bomo, če bodo čez desetletja spoznali, da smo jo tudi oplemenitili. Za prihodnost se nam ni treba bati, če bomo znali svoj poklic, svoje poslanstvo, ceniti in ga predajati mladim. Le tako bomo stkali vez med generacijami. Prihodnost pripada medsebojnemu spoštovanju in povezovanju, na vseh ravneh in področjih, medpoklicno, medprofesionalno in mednarodno. Iskrena hvala vsem in vsakomur za skupen prispevek k naši organizaciji. Naj bo nocojšnje praznovanje najlepše. Zaslužimo si ga.

Utrinki iz slovesnosti

PROGRAM 11. KONGRESA ZBORNICE-ZVEZE

ZBORNIK 11. KONGRESA ZBORNICE-ZVEZE