Z medicinskimi sestrami in babicami do zdravja za vse
Poklic medicinske sestre že zelo dolgo po številnih raziskavah velja za enega najbolj stresnih poklicev na svetu in za najbolj stresen poklic med zdravstvenimi poklici, je bilo med drugim poudarjeno na 17. simpoziju zdravstvene in babiške nege, ki je v organizaciji Zbornice – Zveze potekal pod geslom Z medicinskimi sestrami in babicami do zdravja za vse. Letošnji simpozij, ki je zaradi epidemije koronavirusne bolezni 19 prvič potekal virtualno, je pritegnil več kot 900 udeležencev, ki so na dogodku, s katerim je Zbornica – Zveza obeležila tudi mednarodno leto medicinskih sester in babic, prisluhnili številnim zanimivim vsebinam.
Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze, je v svojem uvodnem nagovoru dejala, da je neprestano zavzemanje za boljše, enotnejše in uspešnejše delo ter tudi zastopanje ekonomskih interesov medicinskih sester in babic ter skrb za napredek in razvoj stroke temeljno vodilo stanovske organizacije že vse od ustanovitve leta 1927. »Izvajalci zdravstvene in babiške nege ter oskrbe smo ključni za zagotavljanje zdravstvenega varstva tako lokalno kot svetovno, še zlasti v času in razmerah, v katerih smo,« je poudarila Ažmanova in dodala, da je bila Zbornica – Zveza v svojih večletnih opozorilih glede težkih delovnih pogojev v zdravstveni in babiški negi, velike kadrovske podhranjenosti in nizkega plačila za odgovorno delo doslej neslišana.
Dr. Aiga Rurane, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, je spregovorila o ključni vlogi medicinskih sester in babic, ki predstavljajo več kot polovico vseh zdravstvenih delavcev, pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe ter o krepitvi zdravstvene nege in babištva v evropski regiji. Peter Svetina, varuh človekovih pravic, se je v svojem predavanju o pravici do zdravja za vse zdravstvenim delavcem in sodelavcem zahvalil za njihovo delo in vzdržljivost pri premagovanju zdravstvene krize. »V tej krizi se dokazuje, da potrebujemo več sodelovanja med strokami in solidarnost med vsemi iz različnih strok, ki ste v tem času najbolj obremenjeni,« je dejal Svetina. Povedal je, da pravica do zdravja obsega več kot le pravico do zdravstvenega varstva, zdravje pa ne zadeva le fizičnega vidika posameznika, ampak tudi njegov psihosocialni vidik. Tudi v luči današnjih razmer, povezanih s koronavirusno boleznijo, je po njegovih besedah dobro imeti pred očmi, da skrb za lastno zdravje ne zadeva le posameznika, ampak njegovo ravnanje zadeva in vpliva na zdravje večine.
O posledicah dejavnikov stresa pri zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah je spregovorila doc. dr. Mojca Dobnik. Predstavila je raziskavo, ki jo je med zaposlenimi v zdravstveni negi v 21 slovenskih bolnišnicah izvedla v somentorstvu z doc. dr. Matjažem Maletičem in prof. dr. Brigito Skela Savič. Opozorila je na aktualne težave v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, med katere sodijo zlasti pomanjkanje ustrezno izobraženih zaposlenih v zdravstveni negi, delovne zahteve in preobremenjenost zaposlenih. »Zaposleni v zdravstveni negi čutimo, da nam nekako primanjkuje rok, da bi lahko opravili vse svoje delo,« je povedala Dobnikova in dodala, da so nenehno pred izzivi, kako bodo obvladali položaj, kako bodo izvedli kadrovske prerazporeditve. Med dejavniki tveganja za stres je poleg kadrovskih stisk, ki se kažejo predvsem v nadurnem delu, Dobnikova med drugim navedla še slabo, nepravilno načrtovanje in vodenje zaposlenih, slabo organizacijo dela, procesno neučinkovitost ter pogoje dela – ne samo zaradi kadrovskih razmer, ampak tudi zaradi opreme in prostorov. Dejavniki tveganja za stres so tudi neustrezna organizacijska struktura in vzdušje, ki se pri tem pojavlja, nepravilno upravljanje s človeškimi viri, neustrezni medosebni odnosi v zdravstvu ter nenehna skrb za pacienta.
Ob koncu svojega predavanja je doc. dr. Mojca Dobnik poudarila, da zdravstvena nega že zelo dolgo po številnih raziskavah iz tujine velja za enega najbolj stresnih poklicev na svetu in za najbolj stresen poklic med zdravstvenimi poklici. Vse raziskave so si enotne: večplastni pritisk, ki so ga medicinske sestre deležne pri vsakodnevnem delu, povzroča prekomeren stres. Za obvladovanje dejavnikov stresa je treba izboljšati delovne pogoje in kakovost življenja zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem s sprejemom in izvajanjem ukrepov – med drugim tudi kadrovskih standardov in normativov –, ki bodo omogočili uvajanje sprememb v zdravstvu.
Sledila so še predavanja o neizvedeni zdravstveni negi, o kulturi nenasilja kot naši vrednoti in možnostih reševanja problemov v timu, o potrebi novih generacij v zdravstveni negi in izzivih za zdravstveno nego 21. stoletja ter o duhovni oskrbi kot delu celostne obravnave pacienta v zdravstveni negi. Simpozij se je zaključil s filmom dijakov Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor o življenju medicinske sestre Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, katere 200-letnico rojstva obeležujemo letos.