Zgodovina

Medicina je v zadnjih desetletjih skokovito napredovala, zaradi česar je bilo rešeno marsikatero življenje pacientov z rakom, Chronovo boleznijo in ulceroznim kolitisom.
Pri tem so mnogokrat potrebni operativni posegi, katerih končni izid je stoma (izpeljava črevesa, sečevoda ali dihalnih poti na površino kože). Pri uspešnem zdravljenju in rehabilitaciji tovrstnih pacientov ima eno pomembnejših vlog kakovostna zdravstvena nega.

To spoznanje je narekovalo, da smo dobrimi dvajsetimi leti ustanovili Sekcijo medicinskih sester za zdravstveno nego stom Slovenije, ki se je do danes preimenovala v Sekcijo medicinskih sester v enerostomalni terapiji.


ZGODOVINSKI RAZVOJ ENTEROSTOMALNE TERAPIJE V SVETU

Izpeljava črevesa je prvič opisana v 18. stoletju, vendar je bila tedaj pozornost usmerjena v operativni poseg, ki bo rešil življenje. Že samo preživetje takega pacienta je pomenilo velik uspeh. Prva navodila o negovanju stom so v literaturi navedena že leta 1926. Postopno so prišli do spoznanja, da je za kasnejše življenje stomista pomembno znanje negovalnega osebja o negi stom in boleznih, ki imajo za posledico izpeljavo stome.

Opozarjali so, da noben pacient ne sme oditi iz bolnišnici ne, da bi bil poučen o negi svojega izpeljanega črevesa. Kot začetek načrtnega dela s stomisti lahko štejemo leto 1958, ko so na clevelandski kliniki uvedli delovno mesto stoma tehnika, osebe, ki se je posvečala izključno delu z pacienti s stomo. Kmalu so potrebe pokazale, da je za njegovo delo z njimi potrebno širše znanje iz področja zdravstvene nege in medicine. Sledil je napredek na področju izdelovanja pripomočkov za nego stom in uvedbi učnega programa za enterostomalne terapevte leta 1961 na clevelandski kliniki.

Potrebe so narekovale tudi združevanje enterostomalnih terapevtov in stomistov v združenja, ki so bila na začetku skupna. Leta 1978 pa je prišlo do velikega srečanja teh združenj v Milanu, kjer pa so se zaradi potreb razcepila na IOA - Svetovno združenje stomistov in Svetovno združenje enterostamalnih terapevtov - WCET, ki ima od takrat dalje srečanja vsaki dve leti, ki jih danes poznamo kot svetovni kongresi enterostomalne terapije.

KAKO SE JE RAZVIJALA ENTEROSTOMALNA TERAPIJA PRI NAS

Zametke poglobljenje zdravstvene nege pacienta s stomo v Sloveniji beležimo leta 1978, ko je mag. Pavel Košorok, dr. med., kirurg pripravil predavanje za medicinske sestre v Kliničnem centru Ljubljana in uspel nekatere navdušiti za delo v enterostomalni terapiji. V Sloveniji smo prvo enterostomalno terapevtko dobili 1981 z diplomo clevelandske klinike, Metko Zima. Spoznanje, kako specifična in pomembna je zdravstvena nega pacientov s stomo je narekovalo izobraževanje medicinskih sester za to področje. V program izobraževanja so bila vključena tudi znanja iz področja oskrbe kroničnih ran in inkontinence. To obliko funkcionalnega izobraževanja je pri nas končalo 38 udeleženk, ki se tako v bolnišnicah kot tudi na terenu po vsej Sloveniji poglobljeno posvečajo takim pacientom. Program šole je potrjen tudi s strani Svetovnega združenja enterostomalnih terapevtov WCET (World Council of Enterostomal Therapists), katerega članice smo tudi same. Ministrstvu za zdravstvo smo predložili program izobraževanja za enterostomalne terapevtke in zaprosili za potrditev tega programa kot specializacija v zdravstveni negi, vendar je bil odgovor negativen.

Rojstni dan naše strokovne sekcije je 27.11.1987 leto. Zanimivo je, da je bilo v Mariboru prav istega leta ustanovljeno društvo pacientov s stomo ILCO, danes delujoče kot Zveza ILCO, z društvi po vsej Sloveniji, s katerim že ves čas od ustanovitve aktivno sodelujemo.

Dvajset letno intenzivno delo na področju enterostomalne terapije v Sloveniji smo leta 2008 kronali z organizacijo 17. Svetovnega kongresa enterostomalnih terapevtov. V okviru priprav na ta dogodek so enterostomalne terapevtke v Sloveniji naredile korak naprej in izvedle prvo klinično raziskavo na nacionalnem nivoju, ki je potekal pod naslovom »Kakovost življenja ljudi s stomo v Sloveniji«. Oblikovali smo raziskovalno skupino, ki je raziskala in predstavila zdravstveno oskrbo ljudi s stomo/stomistov v Sloveniji. Nosilec raziskovalnega projekta je bila Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji, ki deluje v okviru Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Projekt je potekal v sodelovanju z Društvom medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Raziskovalne aktivnosti so se začele intenzivno odvijati v septembru 2007; sodelovalo je trinajst raziskovalk iz slovenskih bolnišnic (enterostomalne terapevtke), patronažne službe (patronažne medicinske sestre, enterostomalne terapevtke na domu) in raziskovalke z Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani ter drugi. Rezultate raziskave smo uspešno predstavili na Svetovnem kongresu enterostomalnih terapevtov v Ljubljani. Seveda pa je ostalo še veliko dela, ki ga počasi in vztrajno zaključujemo. Konec leta 2009 je izšel Obzornik zdravstvene nege, kot tematska številka, kjer smo enterostomalne terapevtke in naše tesne sodelavke objavile strokovne in znanstvene članke, ki so nastali kot del raziskovalnega projekta. Raziskava je bila namenjena izboljšanju kakovosti življenja ljudi s stomo, zato je raziskovalna skupina oblikovala tudi posebne prispevke z informacijami za pacienta, ki jih želimo v naslednjem letu izdati kot publikacijo.

Renata Batas  je avtorica plakata, ki smo ga prav tako predstavili na Svetovnem kongresu eterostomalnih terapevtov v Ljubljani. Na njem imamo pregleden razvoj Sekcije medicinskih sester.

Enterostomalne terapevtke dobitnice najvišjega priznanja Zbornice zveze – ZLATEGA ZNAKA:

  • Darinka Klemenc in Irena Špela Cvetežar – v okviru Skupine za nenasilje v zdravstveni negi
  • Neva Gavrilov
  • Suzana Majcen Dvoršak
  • mag. Tamara Štemberger Kolnik
  • Helena Uršič
  • Božica Hribar
  • Vanja Vilar
  • Dragica Jošar