Zdravstvena nega

Lik medicinske sestre

Zaradi narave dela - medicinska sestra je ob posamezniku neprekinjeno 24 ur na dan - posega v najglobljo človekovo intimo (intimnost), naj medicinska sestra s posameznikom vzpostavi zaupni profesionalni odnos, ob upoštevanju etičnih in moralnih načel, osnovnih človekovih pravic. poklic dobronamernost in občutek za odgovornost.

Medicinska sestra predstavlja svojo poklicno skupino najprej s svojo samopodobo (identiteto), predstavo, ki jo ima o sami sebi; del le te je profesionalna samopodoba, ki se nenehno prilagaja glede na psihološke, sociološke in druge okoliščine.
Nič manj pomembno ni predstavljanje s svojo osebnostjo, s prirojenimi in pridobljenimi človeškimi lastnostmi, čustveno zrelostjo in humanostjo.
Tretja pomembna postavka je profesionalizem, kjer se izkazuje kot strokovnjakinja s preverjenim teoretičnim in praktičnim znanjem, z vseživljenjskim učenjem,podkrepljenim z znanstvenimi in pedagoškimi osnovami.
Skozi vse njeno delovanje je zaznati interes in skrb za posameznika, ki je pred lastnim interesom.
Nenazadnje medicinska sestra s svojo pojavnostjo prestavlja tudi zdravstveni zavod, inštitucijo. Ustrezen zunanji videz in vedenje (obnašanje) sta temelja njene suverenosti, znak samozavedanja v vlogi, ki jo ima na delovnem mestu in predstavlja odnos do poklica, do soljudi , do položaja in do institucije. Dobri, strpni in spoštljivi medosebni odnosi so temelj kakovostnega dela v zdravstveni negi in osnova za medicinska sestra pripada zadovoljstvo posameznika, skupine in institucije, ki ji pripada.
Tudi izven delovnega okolja medicinska sestra s svojim delovanjem prispeva k pozitivni podobi lika, ki ga kot predstavnica svoje poklicne skupine nenehno dograjuje in izboljšuje.

Za svojo osebno rast in razvoj, za razvoj profesije, pa tudi za boljšo osveščenost in obveščenost se medicinska sestra prostovoljno vključuje v organizacije, kjer vidi krepitev stanovskega združevanja, solidarnosti in vpliva na aktualna dogajanja doma in v svetu: regijsko društvo, stanovski sindikat, strokovne sekcije, nevladne, politične in druge organizacije in združenja.

Definicija zdravstvene nege

Zbornica – Zveza je v Malem leksikonu terminoloških izrazov v zdravstveni negi postavila svojo definicijo zdravstvene nege, ki se glasi: “Zdravstvena nega je zdravstvena disciplina, ki obravnava posameznika, družino in družbeno skupnost v času zdravja in bolezni s ciljem, da se doseže čim višja stopnja zdravja. Naloga zdravstvene nege je omogočati varovancem njihovo neodvisnost pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti, krepitev in ohranjanje zdravja, negovati bolne in sodelovati v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Kot integralni del zdravstvenega sistema obsega promocijo zdravja, preprečevanje obolevanja ter zdravstveno nego telesno in duševno bolnih ter invalidov vseh starosti v zdravstvenih ustanovah in v lokalnih skupnostih. Področje delovanja je specifično in fleksibilno in je odvisno od potreb ljudi, organiziranosti zdravstvenega sistema, dostopnosti do zdravstvene službe in različnih virov«.

Leta 2004 smo na skupščini Zbornice – Zveze prevzeli ICN-ovo (2002) skrajšano definicijo zdravstvene nege. Definicija se glasi: »Zdravstvena nega obsega samostojno, soodvisno in sodelujočo obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih v vseh okoljih. Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih sistemov in izobraževanje«.

Poslanstvo zdravstvene nege je obravnava človeka, zdravega ali bolnega (pacient, bolnik, varovanec, stanovalec, uporabnik, klient, ...), ki je enkraten in neponovljiv v času in prostoru in je zato najvišja vrednota vrednostnega sistema medicinske sestre. Sposobnost doživljanja in razumevanja človeka kot celote telesnega, duševnega, duhovnega in socialnega bitja usklajuje diplomirana medicinska sestra s svojimi znanji, izkušnjami in sposobnostmi ob nenehnem prilagajanju in spreminjanju svojega pozitivnega odnosa do sebe, do drugih in do okolice.

Pod izrazom medicinska sestra so mišljeni naslednji nosilci in izvajalci zdravstvene nege: srednja medicinska sestra, zdravstvena tehnica/zdravstveni tehnik, višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik (tudi specialist/ka), diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik (tudi specilaist/ka), profesor/ica zdravstvene vzgoje, (diplomiran/a) babica/babičar, univerzitetni/a organizator/ica dela in druge medicinske sestre s fakultetno izobrazbo.

Diplomirana medicinska sestra / višja medicinska sestra

Diplomirana medicinska sestra, višja medicinska sestra je oseba, ki je zaključila najmanj dvanajstletno splošno in / ali strokovno izobraževanje in končala visoko (višjo) strokovno izobraževanje s področja zdravstvene nege ter ji je ustrezen organ podelil pravico za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti. V okviru svojih kompetenc je usposobljena za zadovoljevanje potreb po zdravstveni negi in oskrbi, za zdravstveno vzgojo in izobraževanje, za organizacijo dela in razvojno raziskovalno dejavnost. Medicinska sestra pomaga zdravemu ali bolnemu posamezniku v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Na tem področju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora. Sodeluje pri realizaciji diagnostično terapevtskega programa, katerega iniciator je zdravnik. Medicinska sestra je član širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta. Po Zakonu o zdravstveni dejavnosti mora biti za samostojno opravljanje zdravstvene nege vpisana v register izvajalcev in imeti veljavno licenco.

Tehnik zdravstvene nege / zdravstveni tehnik / medicinska sestra

Tehnik zdravstvene nege, zdravstveni tehnik, medicinska sestra je oseba, ki je zaključila srednješolski strokovni program zdravstvene nege in je usposobljen za vrsto strokovnih del v okviru zdravstvene nege zdravih in bolnih ljudi v vseh življenjskih obdobjih in okoljih. Je član negovalnega tima in je po navodilu medicinske sestre izvajalec postopkov in posegov v procesu zdravstvene nege. Po Zakonu o zdravstveni dejavnosti mora za samostojno opravljanje zdravstvene nege opraviti pripravništvo v trajanju šestih mesecev in strokovni izpit ter biti vpisana v register izvajalcev.

Bolničar negovalec / bolničarka negovalka

Bolničar negovalec je oseba, ki je zaključila tri letni poklicni izobraževalni program za področje pomoči in oskrbe. Bolničar negovalec nudi pomoč varovancu pri tistih življenjskih potrebah, ki jih oskrbovanec ne more opraviti sam in potrebuje pomoč druge osebe. Bolničar negovalec je sodelavec negovalnega tima. Po zakonu o zdravstveni dejavnosti mora za samostojno delo opravljanja pomoči in oskrbe opraviti pripravništvo v trajanju šestih mesecev in strokovni izpit. V Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti je bolničar v zdravstveni dejavnosti umeščen med zdravstvene sodelavce.