7. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije

»Medicinske sestre in babice - znanje je naša moč«

11. – 13. maj 2009

Grand hotel Union, Ljubljana

Vabljeni predavatelji

   


David C. Benton

diplomant splošne zdravstvene nege in psihiatrične zdravstvene nege, magister, član Fundacije Florence Nightingale
izvršni direktor
Mednarodni svet medicinskih sester

David Benton je prevzel mesto izvršnega direktorja Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN) 1. oktobra 2008. Pred tem je za Mednarodni svet medicinskih sester tri leta delal kot svetovalec za politike zdravstvene nege in zdravstva – specializiran je bil za področje regulative in izobraževanja.

Iz splošne in psihiatrične zdravstvene nege je diplomiral na Kolidžu za zdravstveno nego in babištvo Highland v Invernessu na Škotskem. V svojem magistrskem delu se je osredotočil na uporabo računalniško podprtega učenja v nadaljevalnem izobraževanju medicinskih sester, v zadnjih tridesetih letih je objavljal članke v zvezi z raziskovanjem, prakso, izobraževanjem, vodenjem in politikami.

David je imel dvajset let vodilne vloge v različnih organizacijah. Od teh naj omenimo položaje glavnega direktorja za zdravstveno nego v zdravstveni službi v Londonu, višjega javnega uradnika za severno regijo in Yorkshire, glavnega direktorja Regulatornega organa za zdravstveno nego Škotske in direktorja Univerzitetne fundacije zdravstvenega sistema.

David je veliko potoval in se seznanil z različnimi vidiki številnih zdravstvenih sistemov, leta 1999 je z veseljem sprejel štipendijo politike Nuffield. To mu je omogočilo, da si je ogledal tako Ameriko kot Španijo ter pri tem dojel, kako se najbolje zagotovi posluh za potrebe poklica v novem zakonskem okolju na Škotskem.

David je prejel več priznanj in nagrad. Še posebej je ponosen na inavguralno nagrado za zgledno vodenje zdravstvene nege, ki jo je dobil leta 1993. Leta 2001 je postal član Fundacije Florence Nightingale, leta 2003 je bil zaradi svojih prispevkov k zdravstvenim politikam in politikam zdravstvene nege sprejet na Kraljevi kolidž za zdravstveno nego.

111A-SLO
Pomen znanja za razvoj stroke zdravstvene nege, pogled z vidika ICN
 D. Benton
111A-ENG
Nursing Excellence through Evidence
 D. Benton


Dušanka Dobrašinović

višja medicinska sestra, diplomirana defektologinja

Dokončana višja zdravstvena šola v Beogradu, diplomirala na Defektološki fakulteti v Beogradu. Od leta 2001 je predsednica znanstveno strokovnega odbora pri Zvezi zdravstvenih delavcev Srbije, štiri leta je bila predsednica Psihiatrične sekcije.Končana izobrazba »Medicinska sestra v psihiatriji«.10 let članica znanstveno izobraževalne skupine pri prof. dr. T. Sedmaku. Delala je kot profesorica zdravstvene nege na Srednji zdravstveni šoli v Pančevu. Bila je glavna medicinska sestra Inštituta za mentalno zdravje v Beogradu.Bila je sodelavka pri predavanju predmeta mentalna higiena na višji, sedaj na Visoki strokovni šoli Beograd. Je soavtorica  učbenika »Psihiatrična zdravstvena nega«. Leta 2001 je prejela nagrado »Zlato priznanje« Zveze zdravstvenih delavcev Srbije.Od leta 2006 je častna članica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana.

211D-SLO
Učenje po šoli
 D. Dobrašinović
211D-SRB
Učenje posle škole
 D. Dobrašinović


Dr. Bojana Filej, univ. dipl. org.


Je zaposlena na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice in na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je izvoljena v naziv višja predavateljica za predmetno področje Zdravstvena nega in je nosilka predmeta Organizacija zdravstvene nege in management. Na VŠZNJ je predavateljica pri predmetu Organizacija, vodenje in menedžment v zdravstvu in zdravstveni negi. Kot raziskovalka proučuje sistem managementa glavnih medicinskih sester zdravstvenih zavodov.

Ima dolgoletne izkušnje na organizacijskem področju, saj je bila v Zdravstvenem domu Maribor predstojnica enote, vodja službe in pomočnica glavnega direktorja za zdravstveno nego ter tudi vodja Kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstveno nego.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije je bila od leta 2001 do 2007 predsednica, pred tem pa podpredsednica. Njena prizadevanja so bila usmerjena v zakonsko ureditev in regulacijo poklica.

Za svoje delo je prejela najvišje priznanje Zbornice-Zveze Zlati znak, leta 2008 pa jo je Mednarodna liga humanistov (International League of Humanist)  proglasila za »mednarodno medicinsko sestro«

111B
Zdravstvena nega v Sloveniji – kam in kako?
 B. Filej, D. Klemenc, B.M. Kaučič


Dr. Birgit Holritz Rasmussen


Je diplomirana medicinska sestra, izredna profesorica na Oddelku za zdravstveno nego na Univerzi v Umei na Švedskem in klinična lektorica na Axlagården’s Hospice, Umeå na Švedskem. Na področju raziskovanja se ukvarja predvsem s proučevanjem vpliva (bolnišničnega) okolja na izide zdravljenja, s skrbjo na področju  rakastih obolenj ter s paliativno  zdravstveno nego in oskrbo. Na področju izobraževanja se posveča zlasti kvalitativnim metodam, vlogi telesa v zdravstveni negi ter področjema  skrbi v zvezi z rakavimi obolenji  in paliativno oskrbo.
311A-SLO
Prevajanje znanstvenega znanja v praktično delo
 B. Rasmussen
311A-ENG "Translation" of Scientific Knowledge into Nursing Practice and Back! B. Rasmussen
311C-SLO
Kaj delajo medicinske sestre pri bolnikih v zadnjih dneh življenja?
 M. Pahor, B. Rasmussen
311C-ENG
What do Nurses do for Patients in the Last Days of Life?
 M. Pahor, B. Rasmussen


Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.


je na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice prodekan za izobraževanje in predstojnik Centra za vseživljenjsko učenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo. Na Visoki šoli za zdravstvo Izola, Univerze na Primorskem je izvoljen v naziv asistenta in na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice v naziv visokošolskega učitelja, predavatelja za področje zdravstvene nege. Na VŠZNJ se vključuje v izvajanje predmetov Zdravstvena nega I., Etika in filozofija zdravstvene nege, Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi in Organizacija, menedžment in vodenje v zdravstvu in zdravstveni negi. Je predsednik akademskega zbora, predsednik komisije za študijske zadeve in član senata Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. V mesecu januarju 2008 je na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije prevzel vodenje Sekcije medicinskih sester v managementu, predseduje statutarni komisiji Zbornice-Zveze. Na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru zaključuje podiplomski študij, kjer proučuje stile vodenja in karierna sidra vodilnih medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah. Njegova bibliografija šteje 85 enot.

111B
Zdravstvena nega v Sloveniji – kam in kako?
 B. Filej, D. Klemenc, B.M. Kaučič


Darinka Klemenc, dipl.m.s.


je v svoji poklicni karieri dve desetletji posvetila zdravstveni negi uroloških pacientov v UKC Ljubljana. Je ena prvih enterostomalnih terapevtk v Sloveniji, prva predsednica strokovne sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji, vodja ene prvih enterostomalnih šol v UKC Ljubljana in več let članica izobraževalnega komiteja pri svetovnem združenju WCET. Opravila podiplomsko izobraževanje iz hospitalne higiene in ISO 9001:2000 za vodilne presojevalce kakovosti. Od leta 1997 do 2008 je bila  predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, podpredsednica in koordinatorica regijskih društev pri Zbornici – Zvezi.  V okviru raznolikih dejavnosti ljubljanskega društva je v času njenega predsednikovanja zaživelo tudi raziskovanje; tako je društvo izvedlo več nacionalnih raziskav na področju zdravstvene in babiške nege: o nasilju na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji, o lastni poklicni skupini, o etiki v zdravstveni negi; več let poteka raziskovalni projekt medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki in za potrebe svetovnega kongres WCET je bila pobudnica raziskave o kakovosti življenja ljudi s stomo v Sloveniji. Po predstavitvi raziskave o nasilju na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji je bila na pobudo DMSBZT Ljubljana ustanovljena Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici - Zvezi, katere članica je tudi sama. V Zbornici – Zvezi je aktivna od prvega simpozija in kasneje prvega kongresa zdravstvene nege dalje; med drugim je bila predsedujoča 17. svetovnemu kongresu medicinskih sester enterostomalnih terapevtk in terapevtov v Sloveniji (WCET 2008) in istočasno prvemu svetovnemu kongresu medicinskih sester v Sloveniji. Od marca 2008 je predsednica Zbornice – Zveze.

111B
Zdravstvena nega v Sloveniji – kam in kako?
 B. Filej, D. Klemenc, B.M. Kaučič


Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.

glavna medicinska sestra UKC Ljubljana

Po končani bežigrajski gimnaziji je nadaljevala šolanje na Višji šoli za zdravstvene delavce in ga  1977 uspešno zaključila. Svojo poklicno pot je začela leta 1979 kot višja medicinska sestra na intenzivni koronarni enoti Kardiološke klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Nato se je za štiri leta zaposlila v Vojaški bolnišnici v Mostah in se po štirih letih  vrnila v Klinični center, v specialistične kardiološke ambulante na Polikliniki. Nato je prevzela delovno mesto oddelčne medicinske sestre na kardiološkem oddelku.

Leta 1994 je bila imenovana za  glavno medicinsko sestro Interne klinike;  od  leta 2005 je na delovnem mestu  glavne medicinske sestre UKC Ljubljana.  Je ena od ustanoviteljic Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na internistično infektološkem področju, ki pri Zbornici – Zvezi deluje od leta 1993 in od  ustanovitve do leta 2004 je  bila njena predsednica.

Vsa leta aktivno sodeluje tudi v drugih organih Zbornice – Zveze; v Komisiji za izobraževanje in  v zadnjem času v delovni skupini , ki je uspešno zaključila dokument z naslovom »Poklicne kompetence v dejavnosti zdravstvene in babiške nege«.

Je članica Razširjenega strokovnega kolegija zdravstvene nege. Sodeluje z Zbornico – Zvezo pri pripravi pogojev za vzpostavitev kariernih  poti za diplomirane/višje medicinske sestre. S formalizacijo kliničnih specializacij bi želeli obdržati medicinske sestre – specialistke ob bolniški postelji in s tem posredno vplivati na višjo kakovost in varnost zdravstvene obravnave.   V delovni skupini so pripravili pobudo in jo posredovali na Ministrstvo za zdravje.

Z vzpostavljanjem možnosti kariernega razvoja v lastni stroki, v zdravstveni oziroma babiški negi ustvarjamo pogoje, ki bodo morda zadržali medicinske sestre pri delu v najzahtevnejših kliničnih okoljih, je prepričana.

211C
Predstavitev podlag za specializacije v zdravstveni negi v Sloveniji
 A. Starc, E. Kos Grabnar, P. Požun


Ana Polona Mivšek (roj. Skočir)


Junija 2000 je zaključila študij na Visoki šoli za zdravstvo Ljubljana, kot prva diplomantka programa Zdravstvena nega – ginekološko porodniška smer. Leta 2004 je na Univerzi v Aberdeenu na Škotskem (UK) končala magisterij ter tako postal prva babica z magisterijem v Sloveniji. Leta 2006 je vpisala doktorski študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani – smer Sociologija vsakdanjega življenja. Naslov njene doktorske naloge je “Profesionalizacija slovenskega babištva”.

Po diplomi je dve leti delala kot babica v Univerzitetnem kliničnem centru; SPS Ginekološka klinika – Oddelek za perinatlogijo; porodni blok. Leta 2002 je sprejela ponujeno mesto strokovne sodelavke na Oddelku za babištvo Visoke šole za zdravstvo Ljubljana. V letih do 2008 je napredovala v mesto višje predavateljice za področje babištva ter v obdobju med 2004 in 2008 oddelek tudi vodila kot predstojnica.

Poleg pedagoškega dela, sodeluje pri  prenovah in nadgradnjah študijskih programov babištva, njeno zanimanje pa sega tudi izven zaposlitvene institucije; je članica Ožjega izvršilnega odbora Strokovne sekcije medicinskih sester – babic, kontaktna oseba za Slovenijo pri “International Alliance of Midwives”, članica raznih delovnih skupin in odborov ter somoderatorka foruma „Porod po želji ženske” (MedOverNet). Leta 2005 je za zasluge pri razvijanju stroke babištva prejela Zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

111C
Babištvo na razpotju - moč ali empatija
 A. P. Mivšek


Darja Ovijač


je po osnovni izobrazbi višja medicinska sestra. Deset let je bila zaposlena na Kliničnem oddelku za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.  Ob delu je zaključila šolanje na Fakulteti za organizacijske vede, smer organizacijska informatika. Sedaj je že deset let zaposlena na Visoki šoli za zdravstvo, sprva kot strokovni sodelavec, nato pa kot predavatelj za področje zdravstvene nege. Leta 2008 je zaključila magistrsko delo v katerem je obravnavala temo medpoklicnega sodelovanja v zdravstvu. Je članica Raziskovalne skupine, ki deluje v okviru Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana; Slovenskega društva za medicinsko informatiko in Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v hematologiji. Na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani je bila dve leti predstojnica Oddelka za zdravstveno nego. V tem času je bila aktivno vključena v bolonjsko prenovo visokošolskega strokovnega študijskega programa Zdravstvene nege.

211A
Izobraževanje za poklice v zdravstveni negi
 D. Železnik, M. Verbič, D. Ovijač, I. Trobec


Dr. Majda Pahor

Izredna profesorica

Univerza v Ljubljani
Visoka šola za zdravstvo

Pedagoško delo: različni sociološki in metodološki predmeti na dodiplomski in podiplomski ravni, mentorstva diplom, magisterijev in doktoratov.

Raziskovanje: sociologija zdravstvenih profesij, medpoklicno sodelovanje v zdravstvu, paliativna oskrba, socialna omrežja, starejši ljudje.

Vodstvene funkcije: vodja katedre za družboslovne in humanistične predmete, predstojnica Centra za vseživljenjsko učenje na Visoki šoli za zdravstvo

311C-SLO
Kaj delajo medicinske sestre pri bolnikih v zadnjih dneh življenja?
 M. Pahor, B. Rasmussen
311C-ENG
What do Nurses do for Patients in the Last Days of Life?
 M. Pahor, B. Rasmussen


Peter Požun, viš. med. teh., univ. dipl. ekon

Svetovalec uprave UKC Ljubljana za področje organizacije in razvoja logistike.

Osnovno šolo Prežihovega Voranca je končal v Ljubljani in se tam spopadel z latinščino kot uvodom v kasnejšo poklicno kariero, ki jo je pričel z vpisom v Srednjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani in jo končal leta 1984. Kot medicinski tehnik si je želel možnosti za nadaljevanje šolanja na Višji šoli za zdravstvene delavce Univerze v Ljubljani in jo zaključil leta 1987 z nazivom višji medicinski tehnik. Že v času šolanja je vsako poletje preživel s študentskim delom, najprej na Onkološkem inštitutu, kasneje v urgentnem bloku Kliničnega centra, kjer se je leta 1988 zaposlil kot višji anestezijski tehnik.

Leta 1994 sodeloval v iniciativnem odboru za ustanovitev samostojnega sindikata medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in takrat se je začelo njegovo precej razvejano prostovoljno delo v različnih društvih in združenjih na področju zdravstvene nege. Ima številne funkcije v okviru Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije - Zbornici zdravstvene in babiške nege, kjer je predsedoval Statutarni komisiji dva mandata ter bil predsednik Strokovne sekcije v managementu. Ker je za opravljanje vedno bolj zahtevnih nalog in funkcij potreboval dodatna znanja, se je leta 1997 vpisal v Visoko šolo za management v Kopru in leta 2000 diplomiral kot ekonomist. Šolanje sem nadaljeval na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, kjer je zaključil univerzitetni program in nadaljeval z magistrskim študijem. Leta 2002 je prevzel vodenje Oskrbovalnih služb Kliničnega centra, ki sem jih uspešno vodil do leta 2006, ko je postal svetovalec uprave UKC za področje organizacije in razvoja logistike. Leta 2007 je opravil strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo. Bil vključen v nekatere upravne nadzore Ministrstva za zdravje in dvakrat vodil komisijo za izredni strokovni nadzor.

Kot predstavnik zdravstvene nege je vsa leta aktivno sodeloval pri pripravi zakonov, pravilnikov, statutov, smernic tako v okviru naših stanovskih organizacij kot tudi v UKC in v okviru Ministrstva za zdravje. Aktiven je tudi v mednarodnih združenjih in član vodstva Evropskega združenja direktorjev/direktoric zdravstvene nege ENDA. Ponosen je na najvišje priznanje DMSBZT Ljubljana Srebrni znak, ki ga je prejel leta 2002; prejel je tudi Spominsko priznanje Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Človek in pol. Od ustanovitve je član Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva.

Objavil več strokovnih in poljudnih člankov, v letu 2007  sprejet v Bank of Nurse Experts, of an ICN network in od leta 2008 recenzent pri International Nursing Review, The Official Journal of the International Council of Nurses.

Leta 2008 bil izvoljen za državnega svetnika za področje zdravstva in v letu 2008 nominiran kandidat za Board Of Directors ICN

211C
Predstavitev podlag za specializacije v zdravstveni negi v Sloveniji
 A. Starc, E. Kos Grabnar, P. Požun


Pascal Rod


G. Pascal Rod je končal  visoko šolo za medicinske sestre leta 1978, specializacijo iz anesteziologije za medicinske sestre pa leta 1985. Je eden izmed tistih, ki so leta 1989 ustanovili mednarodno organizacijo anestezijskih medicinskih sester (IFNA).  Leta 1996 je bil izvoljen na mesto predsednika IFNA, od leta 2004 pa je direktor te mednarodne organizacije.

Sodeloval je v pripravi mednarodnih standardov za izobraževanje anestezijskih medicinskih sester. Je predstavnik interesne skupine anestezijskih medicinskih sester na evropskem nivoju in aktualni predsednik evropskega združenja specialistov zdravstvene nege (ESNO).

Predseduje delovni skupini za pripravo izobraževalnih programov za specialiste zdravstvene nege v evropskem prostoru pri evropski federaciji združenj medicinskih sester (EFN).

V mednarodnem svetu medicinskih sester (ICN), svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in drugih mednarodnih organizacijah je predstavnik specialistične skupine anestezijskih medicinskih sester.

211B-SLO
Klinične specializacije
 P. Rod
211B-ENG
Specialist Nurses in Europe
 P. Rod


doc. dr. Brigita Skela Savič


dr. Brigita Skela Savič je od januarja 2007 dekanja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice (VŠZNJ). Na Fakulteti za management, Univerza na Primorskem je izvoljena v naziv docentke za področje kadrovski management. Na VŠZNJ predava in je nosilka predmetov Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi, Organizacija, menedžment in vodenje v zdravstvu in zdravstveni negi in izbirni predmet Vodenje v zdravstveni negi. Na VŠZNJ je predstojnica Raziskovalnega inštituta za področje zdravstva in zdravstvene nege. Kot raziskovalka proučuje organizacijsko vedenje na področju menedžmenta v zdravstvu in zdravstveni negi. V marcu 2007 je na Fakulteti za organizacijske vede, pod mentorstvom prof. dr. Milana Pagona uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo Dejavniki uspešnega izvajanja sprememb v slovenskem zdravstvu. Nekateri izsledki doktorske raziskave so objavljeni v pomembnih revijah s faktorjem vpliva, kot so Health Care Management Review, Stress and Health,  Croatian Medical Journal in domačih revijah.

311D
Vplivni dejavniki za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline
 B. Skela Savič


asist. Andrej Starc, univ.dipl.ped., dipl.zn.


Leta 1999 je diplomiral na Oddelku za zdravstveno nego Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani in pričel opravljati pripravništvo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru.

Istega leta se je Merilih za prehode vpisal v 3. letnik izrednega študija andragogike na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pripravništvo je nadaljeval v Prehospitalni enoti Obala v Zdravstvenem domu Koper. Opravil je tudi vse obveznosti na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije in si pridobil strokovni naslov diplomirani zdravstvenik.

Leta 2001 se je zaposlil na Inštitutu za radiologijo Kliničnega centra v Ljubljani, kjer je asistiral interventnim radiologom in internistom pri diagnostično-interventnih posegih. Sprejel je tudi povabilo SPS Internih klinik Kliničnega centra Ljubljana in sodeloval pri zdravstveno-vzgojnem delu.

Leta 2002 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal diplomsko delo in si pridobil strokovni naslov  univ. dipl. ped. in v nadaljevanju vpisal magistrski študijski program na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, smer Menedžment kadrov in delovna razmerja – Menedžment človeških virov.

Leta 2003 je bil vodja zdravstveno-negovalnega osebja v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, kjer se je ukvarjal z menedžmentom v zdravstveni negi.
Od leta 2004 do leta 2006 je bil zaposlen na travmatološki dejavnosti na Oddelku za travmatologijo  Splošne bolnišnice Izola.

Leta 2004 je na podlagi nadpovprečnih izpitnih ocen ter kvalitetnih strokovnih in znanstvenih člankov na Komisijo za podiplomski študij Fakultete  za družbene vede Univerze v Ljubljani vložil prošnjo za neposredni prehod na enovit doktorski študij. V letu 2007 je postal doktorski kandidat.

Trenutno je od leta 2006 zaposlen na Visoki šoli za zdravstvo (Zdravstvena fakulteta) Univerze v Ljubljani, kjer izvaja vaje iz Diagnostično-terapevtskega programa z medicinsko propedevtiko in vaje iz Organizacije in menedžmenta v zdravstvu. Od leta 2008 uspešno opravlja tudi delo predstojnika Oddelka za zdravstveno nego.

211C
Predstavitev podlag za specializacije v zdravstveni negi v Sloveniji
 A. Starc, E. Kos Grabnar, P. Požun


mag. Irena Trobec, prof. zdrav. vzg.

Višja predavateljica

je svojo poklicno pot je začela v Splošni bolnišnici Koper, kjer se je zaposlila kot srednja medicinska sestra. Želja po znanju jo je vodila na Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani, kjer je leta 1982 diplomirala in pridobila naziv višja medicinska sestra. Na Pedagoški fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo je diplomirala leta 1996 in leta 2008 magistrirala na Fakulteti za družbene vede in Fakulteti za socialno delo. Pretežni del svoje poklicne kariere je delovala v Splošni bolnišnici Izola kot višja medicinska sestra na oddelku, glavna sestra oddelka za infekcijske bolezni, glavna sestra oddelka za internistiko, med 1998 in 2001 pa tudi kot pomočnica glavne medicinske sestre bolnišnice za področje izobraževanja in razvoja stroke. Nato je bila dve leti vodja zdravstveno negovalne enote v Obalnen domu upokojencev Koper. Od leta 2003 je zaposlena na Visoki šoli za zdravstvo Izola, kjer opravlja dela in naloge predstojnice katedre za zdravstveno nego. Zdravstvena nega, etika v zdravstveni negi sta prioritetni področji njenega pedagoškega in raziskovalnega dela. Kot raziskovalka preučuje starostnika oziroma skrb za starostnika z vidika zdravstvene nege, etični vidik zdravstvene nege ter izobraževanje in praktično usposabljanje medicinskih sester. Aktivno sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Ugotovitve raziskav objavlja v strokovnih revijah ter na mednarodnih in domačih konferencah.

211A
Izobraževanje za poklice v zdravstveni negi
 D. Železnik, M. Verbič, D. Ovijač, I. Trobec


Marija Verbič


Rojena je v Mariboru, kjer je leta 1974 zaključila Srednjo šolo za medicinske sestre in nato nadaljevala študij na Višji šoli za zdravstvene delavce – oddelek za medicinske sestre ter leta 1977 diplomirala. Njena prva zaposlitev je bila v Mestni otroški bolnišnici Ljubljana, kjer je opravljala pripravništvo in ga leta 1978 zaključila s strokovnim izpitom. Leta 1980 se je zaposlila na Šoli za medicinske sestre Ljubljana, kasneje Srednji zdravstveni šoli in gimnaziji Ljubljana, kjer je poučevala praktični pouk in strokovno teoretične predmete. Strokovno znanje je dopolnjevala s stalnim izobraževanjem s področja zdravstvene nege. Opravila je tudi pedagoško-andragoško izobrazbo in strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja. Zaradi potrebe po izobraževanju na pedagoškem področju se je leta 1992 vpisala na Pedagoško fakulteto, oddelek za defektologijo, kjer je leta 1995 diplomirala. V času od 1980 do 1997 je poučevala strokovno teoretične predmete in praktični pouk, vključevala se je v projekte, ki so predstavljali šolo na nivoju mesta in države. Ko sta se leta 1997 Srednja zdravstvena šola in gimnazija Ljubljana ločili in sta se oblikovala dva samostojna vzgojno-izobraževalna zavoda, je na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana prevzela delovno mesto pomočnice ravnateljice, ki ga je opravljala do leta 2007. Kot pomočnica ravnateljice je skrbela za aktivni doprinos h kakovosti šole in njenemu ugledu v širši skupnosti. Organizirala je izobraževanje odraslih in uspešno sodelovala z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Andragoškim centrom in delovnimi organizacijami, ki so kandidate pošiljali na izobraževanje. V šolskem letu 2000/2001 je opravila šolo za ravnatelje in si leta 2004 pridobila naziv svetnica. Leta 2007 je kandidirala na mesto ravnateljice Srednje zdravstvene šole Ljubljana in postala ravnateljica šole za petletno obdobje. Redno se izobražuje na strokovnem, pedagoškem in informacijskem področju in skrbi za dobro socialno klimo dijakov in zaposlenih. Aktivno sodeluje s Centrom za poklicno izobraževanje in je vključena v projekte sprememb izobraževalnih programov in priprave novih programov na področju srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Aktivno sodeluje z Zbornico – Zvezo, kjer je bila članica Komisije za izobraževanje in Komisije za pripravo poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni in babiške nege. Pri delu, ki ga opravlja, vključuje znanje s področja managmenta, uvajanja sprememb, timskega dela in skrbi za dobre medosebne odnose udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Leta 2007 je bila izvoljena za predsednico Skupnosti zdravstva, farmacije, kemije in kozmetike. Kot predsednica je članica strokovnega kolegija Zveze ravnateljev Slovenije. Je tudi članica Državne komisije za poklicno maturo.

211A
Izobraževanje za poklice v zdravstveni negi
 D. Železnik, M. Verbič, D. Ovijač, I. Trobec


Dr. Danica Železnik


Je doktorica zdravstvenih ved in je svojo karierno pot  gradila skozi izobraževanje na različnih izobraževalnih zavodih in delovnih mestih. Kot profesorica zdravstvene vzgoje, je študij nadaljevala na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru in si pridobila naslov magistrica znanosti iz kadrovsko izobraževalne smeri. Študij je nadaljevala na Deaconal University College, Lovisenberg v Oslu na Norveškem, kjer si je pridobila naslov Specialistka gerontološke zdravstvene nege in rehabilitacije. Želja po znanju s področja zdravstvene nege jo je popeljala na Finsko, kjer ja na University of Oulu,  Faculty of Medicine, zaključila doktorat s področja zdravstvenih ved.

Zaposlena je bila več kot 20 let  v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je pričela z delom na Ortopedskem oddelku, nadaljevala kot glavna medicinska sestra na Pljučnem oddelku in bila pomočnica glavne medicinske sestre zavoda. Na Fakulteti za zdravstvene vede se je zaposlila leta 1997  in bila prodekanica za izobraževanje in  predstojnica katedre za zdravstveno nego do leta 2008. Je habilitirana visokošolska učiteljica za predmete Zdravstvena nega, Etika in Supervizija in soavtorica treh univerzitetnih učbenikov za medicinske sestre. Je Članica ekspertne skupine za ocenjevanje novih študijskih programov pri Ministrstvu za Visokošolstvo RS - Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo in članica Komisije za institucionalno zunanjo evalvacijo pri Ministrstvu za visokošolstvo. Njena bibliografija zajema 733 bibliografskih enot.

211A
Izobraževanje za poklice v zdravstveni negi
 D. Železnik, M. Verbič, D. Ovijač, I. Trobec