|
|
| |
Zdravstvena nega (medicinska sestra) |
|
| |
|
|
| |
LIK medicinske
sestre: Zaradi narave dela - medicinska
sestra je ob posamezniku neprekinjeno 24 ur na dan
- posega v najglobljo človekovo intimo
(intimnost), naj medicinska sestra s posameznikom
vzpostavi zaupni profesionalni odnos, ob
upoštevanju etičnih in moralnih načel, osnovnih
človekovih pravic. poklic dobronamernost in
občutek za odgovornost.
Medicinska sestra predstavlja svojo poklicno
skupino najprej s svojo samopodobo (identiteto),
predstavo, ki jo ima o sami sebi; del le te je
profesionalna samopodoba, ki se nenehno prilagaja
glede na psihološke, sociološke in druge
okoliščine.
Nič manj pomembno ni predstavljanje s svojo
osebnostjo, s prirojenimi in pridobljenimi
človeškimi lastnostmi, čustveno zrelostjo in
humanostjo.
Tretja pomembna postavka je profesionalizem, kjer
se izkazuje kot strokovnjakinja s preverjenim
teoretičnim in praktičnim znanjem, z
vseživljenjskim učenjem,podkrepljenim z
znanstvenimi in pedagoškimi osnovami. Skozi vse
njeno delovanje je zaznati interes in skrb za
posameznika, ki je pred lastnim interesom.
Nenazadnje medicinska sestra s svojo pojavnostjo
prestavlja tudi zdravstveni zavod, inštitucijo.
Ustrezen zunanji videz in vedenje (obnašanje) sta
temelja njene suverenosti, znak samozavedanja v
vlogi, ki jo ima na delovnem mestu in predstavlja
odnos do poklica, do soljudi , do položaja in do
institucije. Dobri, strpni in spoštljivi medosebni
odnosi so temelj kakovostnega dela v zdravstveni
negi in osnova za medicinska sestra pripada
zadovoljstvo posameznika, skupine in institucije,
ki ji pripada.
Tudi izven delovnega okolja medicinska sestra s
svojim delovanjem prispeva k pozitivni podobi
lika, ki ga kot predstavnica svoje poklicne
skupine nenehno dograjuje in izboljšuje.
Za svojo osebno rast in razvoj, za razvoj
profesije, pa tudi za boljšo osveščenost in
obveščenost se medicinska sestra prostovoljno
vključuje v organizacije, kjer vidi krepitev
stanovskega združevanja, solidarnosti in vpliva na
aktualna dogajanja doma in v svetu: regijsko
društvo, stanovski sindikat, strokovne sekcije,
nevladne, politične in druge organizacije in
združenja.
Definicija zdravstvene nege
Zbornica – Zveza je v Malem leksikonu
terminoloških izrazov v zdravstveni negi postavila
svojo definicijo zdravstvene nege, ki se glasi:
“Zdravstvena nega je zdravstvena disciplina, ki
obravnava posameznika, družino in družbeno
skupnost v času zdravja in bolezni s ciljem, da se
doseže čim višja stopnja zdravja. Naloga
zdravstvene nege je omogočati varovancem njihovo
neodvisnost pri opravljanju osnovnih življenjskih
aktivnosti, krepitev in ohranjanje zdravja,
negovati bolne in sodelovati v procesu zdravljenja
in rehabilitacije. Kot integralni del
zdravstvenega sistema obsega promocijo zdravja,
preprečevanje obolevanja ter zdravstveno nego
telesno in duševno bolnih ter invalidov vseh
starosti v zdravstvenih ustanovah in v lokalnih
skupnostih. Področje delovanja je specifično in
fleksibilno in je odvisno od potreb ljudi,
organiziranosti zdravstvenega sistema, dostopnosti
do zdravstvene službe in različnih virov«.
Leta 2004 smo na skupščini Zbornice – Zveze
prevzeli ICN-ovo (2002) skrajšano definicijo
zdravstvene nege. Definicija se glasi:
»Zdravstvena nega obsega samostojno, soodvisno in
sodelujočo obravnavo in sodelovanje posameznikov
vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih
in zdravih v vseh okoljih. Zdravstvena nega
vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni
ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi.
Glavne naloge zdravstvene nege so tudi
zagovorništvo, promoviranje varnega okolja,
raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju
zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih
sistemov in izobraževanje«.
Poslanstvo zdravstvene nege je obravnava človeka,
zdravega ali bolnega (pacient, bolnik, varovanec,
stanovalec, uporabnik, klient, ...), ki je
enkraten in neponovljiv v času in prostoru in je
zato najvišja vrednota vrednostnega sistema
medicinske sestre. Sposobnost doživljanja in
razumevanja človeka kot celote telesnega,
duševnega, duhovnega in socialnega bitja usklajuje
diplomirana medicinska sestra s svojimi znanji,
izkušnjami in sposobnostmi ob nenehnem
prilagajanju in spreminjanju svojega pozitivnega
odnosa do sebe, do drugih in do okolice.
Pod izrazom medicinska sestra
so mišljeni naslednji nosilci in izvajalci
zdravstvene nege: srednja medicinska sestra,
zdravstvena tehnica/zdravstveni tehnik, višja
medicinska sestra/višji medicinski tehnik (tudi
specialist/ka), diplomirana medicinska
sestra/diplomirani zdravstvenik (tudi
specilaist/ka), profesor/ica zdravstvene vzgoje,
(diplomiran/a) babica/babičar, univerzitetni/a
organizator/ica dela in druge medicinske sestre s
fakultetno izobrazbo.
Diplomirana medicinska sestra, višja medicinska
sestra je oseba, ki je zaključila najmanj
dvanajstletno splošno in / ali strokovno
izobraževanje in končala visoko (višjo) strokovno
izobraževanje s področja zdravstvene nege ter ji
je ustrezen organ podelil pravico za samostojno
delo v zdravstveni dejavnosti. V okviru svojih
kompetenc je usposobljena za zadovoljevanje potreb
po zdravstveni negi in oskrbi, za zdravstveno
vzgojo in izobraževanje, za organizacijo dela in
razvojno raziskovalno dejavnost. Medicinska sestra
pomaga zdravemu ali bolnemu posamezniku v tistih
aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja,
vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le ta
opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in
znanje. Na tem področju je medicinska sestra
ekspert in ima pravico pobude in nadzora. Sodeluje
pri realizaciji diagnostično terapevtskega
programa, katerega iniciator je zdravnik.
Medicinska sestra je član širšega zdravstvenega
tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju in
izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta. Po
Zakonu o zdravstveni dejavnosti mora biti za
samostojno opravljanje zdravstvene nege vpisana v
register izvajalcev in imeti veljavno licenco.
Tehnik zdravstvene nege, zdravstveni tehnik,
medicinska sestra je oseba, ki je
zaključila srednješolski strokovni program
zdravstvene nege in je usposobljen za vrsto
strokovnih del v okviru zdravstvene nege zdravih
in bolnih ljudi v vseh življenjskih obdobjih in
okoljih. Je član negovalnega tima in je po
navodilu medicinske sestre izvajalec postopkov in
posegov v procesu zdravstvene nege. Po Zakonu o
zdravstveni dejavnosti mora za samostojno
opravljanje zdravstvene nege opraviti
pripravništvo v trajanju šestih mesecev in
strokovni izpit ter biti vpisana v register
izvajalcev in imeti veljavno licenco.
Bolničar negovalec je oseba, ki je
zaključila tri letni poklicni izobraževalni
program za področje pomoči in oskrbe. Bolničar
negovalec nudi pomoč varovancu pri tistih
življenjskih potrebah, ki jih oskrbovanec ne more
opraviti sam in potrebuje pomoč druge osebe.
Bolničar negovalec je sodelavec negovalnega tima.
Po zakonu o zdravstveni dejavnosti mora za
samostojno delo opravljanja pomoči in oskrbe
opraviti pripravništvo v trajanju šestih mesecev
in strokovni izpit. V Seznamu poklicev v
zdravstveni dejavnosti je bolničar v zdravstveni
dejavnosti umeščen med zdravstvene sodelavce.
Shematski prikaz izobraževanja v zdravstveni in
babiški negi v RS Sloveniji (.pdf)
|
|
|
|
|
|
|