Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

V Ljubljani, 11. maja 2010

Sporočilo za javnost

Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji.

Kdo smo in koliko nas je
Zaradi visokega vrednotenja zdravja, vse večje izobraženosti prebivalstva, lažje dostopnosti do informacij, zavedanja pravic, ki jih zagotavlja zakonodaja, naraščajoče kompleksnosti potreb pacientov in še česa se javnost z vse večjo mero kritičnosti obrača na sistem zdravstvenega varstva. S tem njegove nosilce, to je zdravstvene delavce, postavlja pred nove izzive.

Pred mednarodnim dnem medicinskih sester želi Zbornica -Zveza kot največja stanovska organizacija na področju zdravstva, v katero se združujejo medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki - prostovoljno - opozoriti na nekaj dejstev.

V Zbornico -Zvezo je včlanjenih 16.269 članic in članov - od tega 640 babic. V register smo vpisali 17.031 zdravstvenih delavcev in izdali 8.772 licenc za samostojno izvajanje dejavnosti zdravstvene in babiške nege v skladu s kompetencami izvajalk in izvajalcev.

Medicinska sestra v R Sloveniji je diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, ki ima zaključen v naši državi akreditiran visokošolski študij zdravstvene nege, ki obsega najmanj 4600 študijskega programa, od tega najmanj 2300 ur v neposrednem kliničnem okolju, v neposrednem stiku s pacientom. Študijski program mora upoštevati v celoti Evropsko direktivo št. 2005/36/ES, direktivo za regulirane poklice. Nosilka/lec dejavnosti zdravstvene nege v Sloveniji je v skladu z navedenimi izhodišči diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik. V luči razvoja profesije se podpira strokovni, karierni in akademski razvoj nosilk/cev dejavnosti zdravstvene nege, kar se udejanja skozi temeljno izobraževanje na 1. bolonjski stopnji, podiplomsko izobraževanje na 2. in 3. bolonjski stopnji ter vseživljenjsko učenje.
V skladu z evropsko prakso ima nosilec/ka dejavnosti zdravstvene nege za uresničevanje ciljev delovanja asistenta/sodelavca za področje zdravstvene nege (do sedaj sprejeti in uporabljeni nazivi: srednja medicinska sestra/srednji medicinski tehnik, zdravstveni tehnik/tehnica, tehnik/tehnica zdravstvene nege, srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik), ki je izobražen na srednješolski ravni in se v skladu s poklicnimi kompetencami vključuje v izvajanje zdravstvene nege. Podlaga za njuna delokroga so »Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi«, ki jih je izdala Zbornica - Zveza (2008).

Po trenutnih izračunih iz kategorizacije pacientov, to je ugotavljanja potreb po zdravstveni negi, v slovenskih bolnišnicah na hospitalnih oddelkih (vir: RSKZN; Stalna bolnišnična skupina, 2009) manjka 20 odstotkov diplomiranih medicinskih sester, torej je stanje zaskrbljujoče in apeliramo na državo, zdravstveno politiko, sindikate, strokovno in splošno javnost, da je potrebno sistemsko pristopiti k reševanju situacije. Raziskave v razvitem svetu dokazujejo linearno povišanje smrtnosti pacientov - da bolnišničnih okužb in drugih kazalcev kakovosti ne omenjamo - v odnosu na zniževanje števila kadra in stopnjo izobrazbe izvajalcev zdravstvene nege.
Apeliramo, da se v vseh dokumentih in statistikah doma in po svetu popravijo številke in navajajo realna dejstva, ki vam jih posredujemo iz našega registra izvajalcev zdravstvene in babiške nege (na dan 24. 3. 2010), ki ga vodimo v okviru javnih pooblastil Ministrstva za zdravje RS:

• diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki/višje medicinske sestre/višji medicinski tehniki/višji zdravstveni tehniki/profesorice/profesorji zdravstvene vzgoje (registered nurses): 5300, od teh upokojenih 111 aktivnih 5189, kar pomeni 192, 71 medicinske sestre na 100.000 prebivalcev;

• (srednje) medicinske sestre /medicinki tehniki /zdravstveni tehniki / tehtnice /tehniki/ tehtnice zdravstvene nege (nurse assistants): 12 587, od teh upokojenih 49; torej aktivnih 12 538, ki po EU direktivi ne ustrezajo definiciji medicinske sestre.

Na vodstva zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih zavodov, zlasti na management zdravstvene nege, tudi na pristojna ministrstva, apeliramo, da čim prej naredijo načrt vključevanja zaposlenih s srednješolsko izobrazbo v visokošolsko izobraževanje v zdravstveni negi, zlasti za tiste, ki opravljajo določene kompetence diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov, ter pripravijo načrte spreminjanja kadrovske strukture v korist visokostrokovne izobrazbe.

12. simpozij zdravstvene nege
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije organizira 12. maja v Portorožu 12. simpozij zdravstvene in babiške nege pod motom
Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji.
Po besedah članice programskega odbora srečanja Tadeje Bizjak se bo simpozija udeležilo približno 200 medicinskih sester/dipl. zdravstvenikov, babic in zdravstvenih tehnikov iz vse Slovenije. Predstavljeni bodo strokovni prispevki in primeri dobre prakse.
V svetu in tudi pri nas je pacientov s kroničnimi obolenji vedno več. Na zdravstveno oskrbo, ki jo bo potrebno iz leta v leto povečevati, vpliva veliko dejavnikov; eden največjih je staranje prebivalstva. Demografske spremembe že vplivajo (in bodo še v večji meri) na spremembe zdravstvenih politik po svetu, najbolj in najprej v razvitih delih sveta. Pojavnost kroničnih obolenj se tako iz leta v leto povečuje in pričakovati je intenzivno naraščanje kompleksne problematike, povezane s tem področjem.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na skokovito naraščanje s starostjo in sodobnim življenjskim slogom povezanih bolezni, kot so: sladkorna bolezen, srčno žilna obolenja, respiratorna in rakava obolenja. Že danes prispevajo k vzrokom smrti 35 milijonov ljudi letno. Pojavnost demence in z njo povezanih težav bo zajela veliko število starostnikov. Poleg hitrega povečevanja deleža starejše populacije se po drugi strani povečuje delovna doba, kar pomeni delati s kronično boleznijo. Napovedujejo se še posledice svetovne gospodarske krize t.i. post-recesijski sindrom.
Z vidika zdravstvene nege obravnavamo pacienta s kroničnim obolenjem na vseh nivojih zdravstvenega varstva in v vseh starostnih obdobjih. V primarnem zdravstvenem varstvu medicinske sestre s pravilnim pristopom k človeku, z vsebinami s področja promocije zdravja in zdravstveno vzgojnim delom zajamemo večji del prebivalstva v lokalni skupnosti. Oblike nudenja pomoči in posredovanja znanj so številne in v našem dosegu je lahko celotna »občutljiva« populacija: otroci, mladostniki, študenti, žene, nosečnice, drugi.
Medicinske sestre se s pacientom s kroničnim obolenjem srečujemo v času zdravljenja in rehabilitacije. Učimo ga svoje stanje sprejeti, z njim živeti, tudi reševati njegove zaplete. V bolnišnicah pacienta pripravljamo na prihod domov, ga naučimo (ali njegove bližnje) skrbeti za osnovne življenjske aktivnosti, za čim bolj samostojno življenje, za samospoštovanje, kar je ključni del socializacije. Specifično oskrbo potrebuje starostnik - kot najbolj pogost pacient s kronično boleznijo.
V obravnavo kroničnih pacientov je neizbežno sodelovanje z drugimi strokovnjaki v zdravstvenih timih in izven njih. V ta namen smo se letos na Zbornici - Zvezi odločili, v luči mota in priporočil ICN, ki jih najdemo na njihovi spletni strani www.icn.ch, za najširši možni pristop k pacientu s kronično boleznijo. Tako bomo na simpoziju v strokovnem programu osvetlili, kdo sploh je pacient s kronično boleznijo z vidika medicine, etike, zdravstvene nege, psihologije, sociologije, antropologije in k sodelovanju povabili prepoznavne slovenske strokovnjake, obravnavali pacienta s kronično boleznijo na vseh treh nivojih zdravstvenega varstva in na okrogli mizi prikazovali primere dobre prakse. Zbornik prispevkov, ki je izdan za to priložnost in v skladu s programom pokriva vsa omenjena področja, je lahko vodilo za nadaljnje aktivnosti na tem širokem in pomembnem področju dela medicinskih sester.
»S simpozijem in podobnimi strokovnimi srečanji zdravstvene in babiške nege dvigujemo nivo kakovosti in razvijamo stroko zdravstvene in babiške nege v Sloveniji,« je poudarila predsednica Zbornice - Zveze Darinka Klemenc.

Priznanja Zbornice - Zveze za leto 2010
12. maja bo v Portorožu potekala tudi slavnostna akademija v počastitev mednarodnega praznika medicinskih sester.
Na slovesnosti ob mednarodnem dnevu babic in mednarodnem dnevu medicinskih sester bo predsednica Zbornice - Zveze Darinka Klemenc podelila najvišja priznanja Zbornice - Zveze zlate znake za leto 2010: Marjani Bratkovič, Slavici Babič, Vesni Čuk, Borisu Mihi Kaučiču, Alenki Krist, Marjeti Močnik, Jožetu Prestorju, Brigiti Putar, Dubravki Sancin in Beisi Žabkar.
Priznanje za življenjsko delo pa bo prejela prva povojna predsednica naše organizacije Marta Hočevar Kuharič, ki se bo tudi udeležila slovesnosti (roj. 1917, še vedno naša članica).
Na slovesnosti bomo podpisali tudi mednarodni dogovor o sodelovanju z Združenjem zdravstvenih delavcev Srbije, kamor so vključene tudi njihove medicinke sestre in zdravstveni tehniki.

Več informacij:

Darinka Klemenc
Predsednica Zbornice - Zveze
Gsm: 041 754 706