V Ljubljani, 9. maj 2012

Sporočilo za javnost

13. simpozij zdravstvene in babiške nege - Z dokazi v prakso

Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic pri Zbornici - Zvezi je v okviru Dnevov medicinskih sester in babic, ki potekajo 9. in 10. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani, organiziral strokovno srečanje, katerega naslov je moto letošnjega mednarodnega dneva medicinskih sester 12. maja: Zdravstvena nega - z dokazi v prakso.

Predavateljice in predavatelji, ki so se zvrstili na odru Kosovelove dvorane, so predstavili prispevke na temi Raziskovanje v zdravstveni in babiški negi - kje začeti? in Pogled iz teorije v raziskovalno (in klinično) prakso in nazaj. Predstavili pa so tudi nekatere raziskave, zanimive za zdravstveno in babiško nego.

Odlično obiskani Dnevi medicinskih sester in babic, ki so letos prvič potekali tako, da so medicinske sestre in babice poleg strokovnega simpozija posebno pozornost posvetile tudi predstavitvi dejavnosti zdravstvene in babiške nege za širšo javnost, so pokazali vso široko paleto dejavnosti v okviru stroke zdravstvene in babiške nege in pokazali ter dokazali, da je ta najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu izjemno pomembna, nepogrešljiva in nujno potrebna.
Medicinske sestre so znova pokazale, kaj znajo, zmorejo in hočejo narediti v dobro pacientov in celotne populacije, da ohrani in krepi zdravje, ki je na lestvici vrednot v Sloveniji še vedno na prvem mestu.

Javno, vsem enako dostopno, kakovostno in varno zdravstvo je zaveza vseh, ki se združujejo v Zbornici - Zvezi.

Pomembne so ugotovitve zadnjih raziskav na temo izobraževanja in števila medicinskih sester, ki jih je v svojem prispevku navedla doc. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice in kažejo na pomembno odvisnost števila medicinskih sester in stopnje njihove izobrazbe na izide zdravstvene obravnave.

»Globalna kriza vse bolj prizadeva tudi zdravstveni sistem. V dani situaciji predstavljajo največjo nevarnost za zdravstveno obravnavo in varnost pacientov zmanjševanje števila medicinskih sester in nižanje stopnje izobrazbe ob bolniški postelji. Številne raziskave govorijo o tem, da to ni pravilna odločitev iz vidika izidov zdravstvene obravnave pacientov. Tako Blegen in ostali (2011) v raziskavi "Nurse Staffing and Inpatient Hospital Mortality" na osnovi pregleda 1.1 milijona odpustov v 54 ameriških bolnišnicah dokažejo, da obstaja statistično značilna povezava med številom ur, ki jih imajo medicinske sestre na oskrbni dan na pacienta in merjenimi indikatorji kakovosti, kot so umrljivost pri srčnih zastojih, okužbe, podaljšani čas hospitalizacije, padci, sepse. Raziskava pokaže, da se število medicinskih sester in kompleksnost njihovega znanja odražata v stanju merjenih indikatorjev, saj se indikatorji ob zmanjšanju števila medicinskih sester statistično značilno gibljejo v škodo pacienta. Needleman in ostali (2011) so objavili rezultate, da je zmanjšanje števila medicinskih sester povezano z večjo mortaliteto. Raziskava je bila narejena na pregledu dokumentacije 198 000 sprejetih pacientov in pregledu 177.000 osem urnih delavnikov za medicinske sestre na 43 bolnišničnih oddelkih velikih univerzitetnih bolnišnic. Smrtnost je bila za 6% večja na oddelkih, kjer so zmanjšali število medicinskih sester. Aiken in ostali (2010) v študiji "Implications of the California Nurse Staffing Mandate on Other States" dokaže, da manjše število pacientov na eno medicinsko sestro na internističnih in kirurških oddelki, zniža mortaliteto. Prav tako Aiken in ostali (2008) odkrije močno povezavo med stopnjo izobrazbe in izidi obravnave pacienta, saj 10% povečanje stopnje izobrazbe medicinskih sestre na univerzitetno raven, zmanjša smrtnost pacientov v bolnišnicah za 4%. Van den Heede (2009) v raziskavi na kardioloških oddelkih na 1000 pacientih pokaže za 4,9% nižjo smrtnost pri tistih pacientih, ki so jih obravnavale medicinske sestre z univerzitetno izobrazbo. Do podobnih spoznanj pride Friese s sodelavci (2008) na onkoloških kirurških oddelkih. Na pregledu 18.000 izidov zdravstvene obravnave je bilo ugotovljeno, da ima zaposlovanje univerzitetno izobraženih medicinskih sester pozitiven učinek na zmanjšanje mortalitete v Kanadskih bolnišnicah (Estabrooks in drugi, 2005).

Rezultati navedenih raziskav jasno pokažejo, da se z zniževanjem števila in stopnje izobraženosti medicinskih sester dela škoda v izdih zdravstvene obravnave, ki jo bodo čutili pacienti, posredno pa tudi zdravstvena ekonomika s povečanjem zapletov v zdravstvenih obravnavah.

Ves razviti svet ukinja visokostrokovno izobraževanje in uvaja univerzitetno izobraževanje za medicinske sestre ter izobražuje medicinske sestre za zahtevnejše oblike dela, temu naj sledi Slovenija in naj se pri sprejemanju proti kriznih ukrepov ozira na spoznanja raziskav in ne samo na lastno percepcijo kadrovskih razmer v zdravstvu, ki so pogosto odraz merjenja moči znotraj poklicnih skupin.«

Predsednica Zbornice - Zveze gospa Darinka Klemenc se je v uvodnem nagovoru tudi zahvalila vsem prostovoljcem in sponzorjem, ki so v teh težkih časih omogočili dogajanja v Cankarjevem domu: tako strokovno srečanje medicinskih sester in babic kot tudi vse dejavnosti, ki so jih prostovoljno izvajale medicinske sestre in babice za obiskovalke in obiskovalce, s katerimi si delijo skrb za boljše zdravje.

Z lepimi pozdravi
                         Darinka Klemenc,
                         Predsednica Zbornice - Zveze

Več informacij: Darinka Klemenc tel. 041 754 706 ali e-naslov. tajnistvo@zbornica-zveza.si