[PDF dopisa]

Varuh človekovih pravic
Dunajska 56
1109 Ljubljana

Št.: 45/2012
Datum: 8. 3. 2012

Zadeva: Vpis v študij zdravstvene nege v študijskem letu 2012/2013
Zveza: Vaš dopis št.: 5.8 - 4 /2012 - 9 - UR

Spoštovani,

prejeli smo vaš dopis z dne 22. 2. 2012, kjer nas prosite za dodatne informacije.

Želimo Vas seznaniti, da je Zbornica zdravstven in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica Zveza) dolžna, v okviru vašega sklica na 6. člen zakona o varuhu človekovih pravic odgovarjati in posredovati informacije, ki zadevajo izvajanje javnih pooblastil vodenja registra izvajalcev zdravstvene in babiške nege, podeljevanje, podaljševanje in odvzemanje licenc izvajalcem zdravstvene in babiške nege ter strokovnega nadzora s svetovanjem v dejavnosti zdravstvene in babiške nege. Dovolite nam še navedbo podatka, da je delovanje Zbornice - Zveze pretežno financirano iz članarine prostovoljnega članstva in lastne dejavnosti ter da samo manjši del sredstev - 10 odstotkov dobimo iz javnih sredstev za izvajanje prej naštetih nalog javnega pooblastila.

Vsebina, ki jo obravnavate, ni del nalog iz javnega pooblastila, temveč gre za statutarno nalogo strokovnega združenja v zvezi z izobraževanjem, saj statut določa, da Zbornica - Zveza sodeluje z ministrstvom, pristojnim za zdravje, ministrstvoma, pristojnima za izobraževanje, srednjimi in visokimi zdravstvenimi šolami, fakultetami in drugimi organizacijami pri načrtovanju, oblikovanju, spremljanju in posodabljanju dodiplomskega in podiplomskega študija zdravstvene in babiške nege, in v nadaljevanju še, da spremlja kadrovsko politiko in sodeluje pri načrtovanju potreb po zaposlovanju medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v R Sloveniji. Torej je ena izmed statutarnih nalog, h kateri so zavezani vodstvo in organi Zbornice - Zveze, spremljati področje izobraževanja in se aktivno vključevati v politiko izobraževanja na področju zdravstvene in babiške nege.

V Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je v 2. členu navedeno, da se zdravstvena dejavnost opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost, na sekundarni specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost ter na terciarni opravljanje dejavnosti klinik in inštitutov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Nadalje zakon določa, da zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni delavci v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi.

S tem zakonodaja opredeljuje, da je za usposobljenost na delovnem mestu zdravstvenega delavca potrebna usposobljenost za vse tri nivoje zdravstvenega varstva. Enako iz tega sledi, da morajo biti študenti v kliničnih okoljih seznanjeni z vsemi tremi nivoji. Naloga pristojne zbornice je največja ravno v izvajanju kliničnega pouka, ki skladno z direktivo EU zajema najmanj 50 odstotkov študija, saj resorni sistemski zakon določa, da minister za zdravje, v soglasju z ministrom za šolstvo in šport ter ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod za opravljanje praktičnega pouka za učence in študente medicinske fakultete in drugih zdravstvenih šol. Zavodu, ki izpolnjuje predpisane pogoje za dejavnost iz prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za zdravje, podeli naziv učni zavod. Minister k tem nalogam (ugotavljanje izpolnjevanja pogojev) povabi predstavnika pristojne zbornice.

Zbornica - Zveza ni izdelovala analiz potreb po diplomiranih medicinskih sestrah, kot takih analiz ni izdelovala tudi nobena druga zbornica na področju zdravstva, saj je to naloga regulatorja zdravstvenega sistema (ministrstva), ki takšne analize pridobiva preko nacionalnega zdravstvenega inštituta (IVZ), ki predstavlja tudi ekspertno raven za podporo odločitvam, ki jih sprejema država na nacionalnem in lokalnem nivoju in ki imajo posredni ali neposredni vpliv na zdravje. Med naloge IVZ tako sodi tudi, da skupaj s partnerji zbira in obdeluje ter analizira podatke in informacije, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike, prepoznava ključne javnozdravstvene izzive v populaciji, vključno z determinantami, ki vplivajo na zdravje, in predlaga ukrepe za izboljšanje zdravja ter v ta namen spremlja sistem zdravstvenega varstva, pripravlja analize delovanja sistema in predlaga ukrepe za večjo dostopnost in učinkovitost ter razvoj prioritet. Tako je IVZ v letu 2004 izdelal prvo in edino analizo do sedaj, čeprav si Zbornica - Zveza s stalnim opozarjanjem in pozivanjem tako ministra za zdravje kakor tudi Zdravstvenega sveta ves čas prizadeva, da bi bila ponovno izdelana analiza potreb, ki bi upoštevala spremenjene potrebe prebivalstva po zdravstvenem varstvu, demografske ter morbiditetne spremembe, zdravstveno inflacijo, sodobne metode v obravnavi bolnikov ter migracijska gibanja v EU tako pacientov kot tudi strokovnjakov.

Je pa Zbornica - Zveza s sprejetjem dokumenta »Poklicne aktivnosti in kompetence medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov« določila strokovne okvire delovanja, ki tako določajo tudi potrebe po navedenih profilih v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva.

Zbornica - Zveza si zelo želi, da bi tudi v Sloveniji čim prej zaživel sistem preverjanja zaposljivosti ter poklicne uspešnosti diplomantov zdravstvenih šol, kakor tudi naknadno preverjanje kompetentnosti diplomantov v izvajanju storitev zdravstvenega varstva. To je naloga pristojne nacionalne agencije in Zbornica -Zveza je za področje zdravstvene in babiške nege že ponudila nabor ustreznih strokovnjakov. Kot že prej navedeno pa vodstvo Zbornice - Zveze ne more in ne sme uporabljati sredstev, zbranih s članarino za izvajanje nalog, ki bi jih morala izvesti država, nameni pa ne tako majhen del teh sredstev za delo lastnih strokovnjakov - medicinskih sester in babic za sodelovanje v številnih delovnih telesih, komisijah in organih na področju zdravstva, socialnega varstva, varstva človekovih pravic.

Glede vašega vprašanja v zvezi s kakovostjo študija na šolah, kjer izvajajo samo izredni študij, del odgovora podaja že zakon o visokem šolstvu, ki opredeljuje neposredno pedagoško obveznost zaposlenih pedagoških delavcev. Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, ki jih sprejmejo rektorji ali dekani, morajo imeti tudi soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo. V teh merilih je poleg neposredne pedagoške obveznosti opredeljena tudi posredna pedagoška obveznost, saj ima delovni teden visokošolskega učitelja 40 ur in obveznosti niso samo ure, ki jih izvede v predavalnici. Ravno posredna pedagoška obveznost je tisto, kar poleg kakovostnega izvedbe neposredne pedagoške obveznosti vpliva na razvoj posamezne šole, na razvoj učitelja in kakovost študija. Dejavnost, ki jo opravljajo pedagoški delavci v polnem 40 urnem delovnem času ali manj (dopolnilna zaposlitev), vključuje in obsega vse oblike in vsebine neposredne in posredne pedagoške obveznosti kot tudi temeljnega znanstveno raziskovalnega oziroma umetniškega dela in sicer: predavanja, seminarji, seminarske in druge oblike teoretskih vaj, lektorske vaje, laboratorijske vaje, klinične vaje, individualno umetniško delo in usposabljanje, preizkus usposobljenosti in umetniške nadarjenosti, vse oblike preverjanja znanja, diplome, seminarske naloge, nastopi, hospitacije, tutorstvo, mentorstvo, terensko delo, konzultacije, govorilne ure, priprava učbenikov ali skript, spremljanje stroke, članstvo v komisijah in organih šole, razvoj svojih predmetov, sodelovanje na strokovnih in znanstvenih srečanjih, temeljno znanstveno raziskovalno delo, aplikativno delo ter drugo raziskovalno delo, ki je vezano na pedagoški proces.

Visokošolski zavod po našem mnenju ne more uresničevati Evropskih standardov na področju kakovosti visokega šolstva in Nacionalne strategije razvoja visokega šolstva, če nima akademskega zbora, ki aktivno deluje na kazalnikih, ki jih omenjata oba dokumenta. Pričakovati bi bilo, da bo NAKVIS ali pristojno ministrstvo preverilo delovanje visokošolskih zavodov, ki izvajajo samo izredni študij po kazalnikih ReNPVŠ 2011-2020; ti kazalniki so bili namreč v 2011 element presoje financiranja za leto 2012 in jih je zbiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Tu posebej velja poudariti, točko c. v poglavju spremembe vstopnih pogojev in vpisnih mest, kjer izrecno piše, da se

odločanje o omejitvi vpisa prenese na univerze, ki upoštevajo pogoje za financiranje visokega šolstva, razen na področju reguliranih poklicev EU in izobraževanja učiteljev. NAKVIS v vseh primerih preverja zmogljivosti za izvajanje študijske dejavnosti. Za določanje števila vpisnih mest za študijske programe, ki izobražujejo za regulirane poklice EU, izobraževanje za učitelje in poklice, pomembne za življenje in zdravje ljudi, bodo morale pridobiti soglasje Vlade RS oz. pristojnih ministrstev ali teles za regulacijo.

V Sloveniji je pristojno telo za regulirana poklica EU diplomirana medicinska sestra in diplomirana babica Zbornica - Zveza.

Iz omenjenih kazalnikov je razvidno, da jih ne more doseči šola, ki nima zaposlenih učiteljev, saj ne more registrirati raziskovalne skupine, pogodbeni učitelji se ne morejo udeležiti mednarodnih izmenjav, ne sodelujejo pri delovanju organov šole, se ne usposabljajo na didaktičnem področju na idr. V kolikor šola za izvajanje izrednega študija redno zaposluje učitelje in spremlja kazalnike kakovosti, aktivno deluje raziskovalno in mednarodno, potem gre za ustrezno delovanje zavoda. Zato ne moremo govoriti, da je redni ali izredni študij povezan s kakovostjo visoko šolskih učiteljev na način, da so med njima razlike. Razlike so, če šola nima zaposlenih učiteljev in nepedagoškega osebja in deluje le kot servis za predavanja in izpite ali šola ima zaposlene učitelje in deluje v skladu z ZVIS. Primerov, da bi se študij zdravstvene nege v EU in državah OECD izvajal na način, da se izvaja samo izredni študij in da šole praktično nimajo zaposlenih članov akademskega zbora, ki opravljajo pedagoško, razvojno, raziskovalno in upravno delo, ne poznamo.

Pripravil:

Peter Požun                                                  Darinka Klemenc

podpredsednik                                               predsednica