1. PREDSTAVITEV

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je na podlagi zaključkov simpozija Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana leta 1999 imenovala Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi. K aktivnemu delovanju skupine se je pridružil tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi.

Delovna skupina deluje od leta 2000. Članice Delovne skupine imenuje Upravni odbor Zbornice – Zveze.

Članice so:

Monika Ažman, Flory Banovac, Irena Špela Cvetežar, ki skupino vodi, Darinka Klemenc, Veronika Pretnar Kunstek, Nataša Majcan ter Nika Škrabl.

Strkovna sodelavka delovne skupine je Doroteja Lešnik Mugnaioni.

Za svoje delovanje si je skupina postavila številne cilje, ki jih uspešno uresničuje. Organizira izobraževanja v obliki predavanj, delavnic, predstavitev, izdaja publikacije, sodeluje na kongresih doma in v tujini, pojavlja se v medijih. Izdala je zloženko z naslovom NE nasilje v zdravstveni negi in pripravila posebno prilogo Utripa z naslovom: Medicinske sestre smo vedno tu za vas- združeni proti nasilju. Prevedla je tudi publikacijo: »Okvirne smernice za obravnavanje nasilja na delovnem mestu v zdravstvu«.

Pomembno delo Delovne skupine je aktivno sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, zlasti z Društvom SOS telefon za ženske in otroke- žrtve nasilja ter z Uradom za enake možnosti. Skupaj so izvedli že več pomembnih projektov. Izvajalcem zdravstvene in babiške nege so dobro poznane vsakoletne akcije v okviru mednarodnih dni boja zoper nasilje nad ženskami pod skupnim imenom »Kaj ti je deklica?«

Članice Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi so bile s strani zaposlenih v zdravstveni negi večkrat zaprošene za pomoč. Pri svojem delu se namreč pogosto srečujejo z različnimi oblikami nasilja, prav tako pa tudi v različnih vlogah: ali same kot žrtve nasilja ali pa kot strokovnjakinje, na katere se obračajo žrtve družinskega nasilja. Medicinske sestre, pogosto ugotavljajo, da niso usposobljene za ugotavljanje in obravnavanje primerov nasilja, ker pri svojem delu obravnavajo posledice poškodb in se ne poglabljajo v vzroke poškodb. Zato smo članice Delovne skupine za nenasilje pripravile posebne izobraževalne delavnice za vse zaposlene (razen zdravnikov) in na podlagi evalvacijskih vprašalnikov ugotavljamo, da so razlogi za to sledeči: stereotipno gledanje na družinsko nasilje, kjer so medicinske sestre prepričane, da nasilje v družini ni problem, ki naj bi ga obravnavala zdravstvena nega. Menijo, da se nasilje dogaja določenemu tipu žensk, ki so po njihovi oceni redne uporabnice zdravstvenih uslug in večkrat pridejo na urgenco zaradi posledic nasilja. Menijo celo, da jim to gotovo ustreza, odgovarja.

Pomembno je izobraževanje zdravstvenih delavcev, vseh zaposlenih v zdravstvu, pedagoških delavcev (vseh zaposlenih v šolstvu in vzgoji), zato je potrebno v njihove izobraževalne programe vnesti omenjene vsebine, ki naj jih predavajo različni, tudi zunanji strokovnjaki.

Trudimo se, da bi čimprej uvedli protokole za rutinske poizvedbe ob vsaki poškodbi na urgenci in ginekologiji, tudi če ni evidentno, da gre za nasilje, kot del anamneze (npr. ponavljajoči zlomi rok, poškodbe obraza, trebuha, ginekološke težave neznanega izvora).

Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci naj imajo na razpolago dovolj časa za obravnavo žrtve nasilja, tudi za razgovor, še posebej zato, ker ni drugega osebja v zdravstveni ustanovi, kamor bi tako osebo napotil.

Za obravnavanje žrtev nasilja je v zdravstvu potrebno oblikovati klinično pot, kar vključuje sistematično obravnavo vseh žrtev nasilja v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji, z opredeljenimi navodili in protokoli, z določeno odgovornostjo za izvajanje poizvedb, vodenje statistike, dokumentacije (zaupnost podatkov, komu je dostopna in posredovana…), za timsko obravnavanje znotraj zdravstva in sodelovanje z drugimi organizacijami in državnimi organi izven zidov zdravstvene institucije.

Članice Delovne skupine so 12.5.2005 ob mednarodnem dnevu medicinskih sester prejele tudi Zlati znak, ki ga je podelila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Najpomembnejši prispevek Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi je v preprečevanju, prepoznavanju, obravnavanju in reševanju nasilja vseh vrst v zdravstveni negi. Skupini je uspelo, da medicinske sestre in nekatere vladne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja, dajejo vzgled dobre prakse za druge poklicne skupine in jih prištevajo k tistim, ki s svojim delovanjem prispevajo tudi k manj nasilja v družbi.